Nataša Cigoj Krstulović
Biographic Data
| ID | 143420 |
|---|---|
| NAME | Nataša Cigoj Krstulović |
| GIVEN NAMES | Nataša Cigoj |
| FAMILY NAME | Krstulović |
| SIGNATURE | KRSTULOVIĆ N C |
| AFFILIATIONS | Karst Research Institute |
| VERIFIED | No |
| TOTAL WORKS | 10 |
| TOTAL CITATIONS | 0 |
| WORKS AS AUTHOR | 10 |
| WORKS AS EDITOR | 0 |
| FIRST PUBLICATION YEAR | 1996 |
| LATEST PUBLICATION YEAR | 2018 |
| H-INDEX | 0 |
Encyclopedia of Romantic Nationalism in Europe
This encyclopedia documents the presence and impact of nationalized cultural consciousness in European nationalism. It tracks how intellectuals, historians, philologists, novelists, poets, painters, folklorists, and composers, in an intensely collaborative transnational network, articulated the national identities and aspirations that would go on to determine European history and politics, with effects that are still felt today. Edited by Joep Le…
Ljubljana’s Concert Life and the Perception of Music During the First World War
The article deals with the organisational, repertoire and reception aspects of Ljubljana’s concert life during World War I. The relationship between the artistic and propagandistic functions of music is reflected in the share of first performances, as well as in the impact that new occasional compositions had on the audiences. In the last wartime concert season of 1917/18, during the time of fateful political changes both the nationality of visit…
Nacionalni in transnacionalni vidiki glasbe
Študija primera zgodnje recepcije Dvořákovih del na Slovenskem je izhodišče za opazovanje v muzikološki misli izpostavljenega razmerja »slovanske« in »nemške« glasbe in vnovične osvetlitve vprašanja med nacionalnim in transnacionalnim v glasbi evropskega prostora na prelomu 19. in 20. stoletja. Članek prikaže praizvedbe Dvořákovih del v Ljubljani skozi prizmo poustvarjalnih zmožnosti ter recepcije glasbe pred prvo svetovno vojno. Izpostavljeni so…
Efforts by the Slovenian Music Society to Revive Folksong Repertoire and Institutionalization of Ethnomusicology in 1934
Ohranitev in oživitev ljudske glasbene dediščine je bila po letu 1848 pomembna vsebina prizadevanj Slovencev za kulturno osamosvojitev in tudi programskih načrtov ljubljanske Glasbene matice vse od ustanovitve leta 1872. V iskanju identitete in tradicije je imela ljudska pesem reprezentativno funkcijo. Priredbe ljudskih pesmi za zbor so imele tudi prosvetno funkcijo in so zavzemale pomemben delež v založniški, šolski in koncertni dejavnosti Glasb…
Himna kot simbol naroda
Čeprav je bila Zdravljica kot slovenska himna zakonsko določena šele pred poldrugim desetletjem, ima dolgo in zanimivo zgodovino. Primerjava Zdravljice z drugimi državnimi himnami pokaže nekaj posebnosti, ki izvirajo iz značilnosti njene besedne in glasbene vsebine ter njune povezave. Namen razprave je prikazati slovensko himno kot politični, glasbeni in literarni simbol naroda skozi njeno zgodovino recepcije
Glasbenozgodovinsko in glasbenoestetsko ozadje fenomena »salonska glasba« na primeru meščanske glasbene prakse na Kranjskem
Članek obravnava specifiko fenomena »salonska glasba« na primeru meščanske glasbene prakse na Kranjskem v 'obdobju virtuoznosti' in po njem. Prikazani so vplivi modnega salonskega repertoarja v poustvarjalnosti in njegova recepcija pred sredino 19. stoletja ter odmevi kasnejše vsebinske preobrazbe in estetskega prevrednotenja salonske glasbe na poustvarjalno, ustvarjalno in recepcijsko raven glasbenega dela
Med sentimentom in razumom
Namen vnovične zgodovinske pripovedi o klavirski glasbi 19. stoletja na Slovenskem, še posebej valčku, je izpostaviti metodološko problematiko dosedanjih zapisov in ponovno ovrednotiti tisti segment glasbene preteklosti, ki je bil dosedaj z umetniškega vidika upravičeno smatran kot nepomemben. Obravnava klavirskih skladb v kulturnozgodovinskem kontekstu odstira medsebojno odvisnost med ustvarjalno, poustvarjalno in pomensko ravnijo glasbenega del…
Priložnostne skladbe v čast cesarju, monarhiji in panslavizmu kot odraz nekaterih staroslovenskih političnih načel in idej po letu 1848
Priložnostne skladbe za politično rabo z izrazito zunajumetniško tendenco – hvalnice v čast cesarju, monarhiji in panslavizmu – kažejo drugačno podobo in imajo drugačen pomen kot pretežni del izvirne slovenske ustvarjalnosti »v službi naroda« po letu 1848. V primerjavi z domoljubnimi pesmimi in pesmimi v ljudskem duhu predstavljajo takšne priložnostne pesmi zanemarljiv in z umetniško-razvojnega vidika nepomemben del slovenske glasbene ustvarjalno…
Glasbeno delo čitalnic na Slovenskem do ustanovitve Glasbene matice (1848 - 1872)
Glasbeno delo čitalnic na Slovenskem do ustanovitve Glasbene matice (1848 - 1872)
Uvod v glasbeno delo čitalnic na Slovenskem
Uvod v glasbeno delo čitalnic na Slovenskem
No prominent works on this page.
Uvod v glasbeno delo čitalnic na Slovenskem
Uvod v glasbeno delo čitalnic na Slovenskem
Glasbeno delo čitalnic na Slovenskem do ustanovitve Glasbene matice (1848 - 1872)
Glasbeno delo čitalnic na Slovenskem do ustanovitve Glasbene matice (1848 - 1872)
Priložnostne skladbe v čast cesarju, monarhiji in panslavizmu kot odraz nekaterih staroslovenskih političnih načel in idej po letu 1848
Priložnostne skladbe za politično rabo z izrazito zunajumetniško tendenco – hvalnice v čast cesarju, monarhiji in panslavizmu – kažejo drugačno podobo in imajo drugačen pomen kot pretežni del izvirne slovenske ustvarjalnosti »v službi naroda« po letu 1848. V primerjavi z domoljubnimi pesmimi in pesmimi v ljudskem duhu predstavljajo takšne priložnostne pesmi zanemarljiv in z umetniško-razvojnega vidika nepomemben del slovenske glasbene ustvarjalno…
Med sentimentom in razumom
Namen vnovične zgodovinske pripovedi o klavirski glasbi 19. stoletja na Slovenskem, še posebej valčku, je izpostaviti metodološko problematiko dosedanjih zapisov in ponovno ovrednotiti tisti segment glasbene preteklosti, ki je bil dosedaj z umetniškega vidika upravičeno smatran kot nepomemben. Obravnava klavirskih skladb v kulturnozgodovinskem kontekstu odstira medsebojno odvisnost med ustvarjalno, poustvarjalno in pomensko ravnijo glasbenega del…
Glasbenozgodovinsko in glasbenoestetsko ozadje fenomena »salonska glasba« na primeru meščanske glasbene prakse na Kranjskem
Članek obravnava specifiko fenomena »salonska glasba« na primeru meščanske glasbene prakse na Kranjskem v 'obdobju virtuoznosti' in po njem. Prikazani so vplivi modnega salonskega repertoarja v poustvarjalnosti in njegova recepcija pred sredino 19. stoletja ter odmevi kasnejše vsebinske preobrazbe in estetskega prevrednotenja salonske glasbe na poustvarjalno, ustvarjalno in recepcijsko raven glasbenega dela
Efforts by the Slovenian Music Society to Revive Folksong Repertoire and Institutionalization of Ethnomusicology in 1934
Ohranitev in oživitev ljudske glasbene dediščine je bila po letu 1848 pomembna vsebina prizadevanj Slovencev za kulturno osamosvojitev in tudi programskih načrtov ljubljanske Glasbene matice vse od ustanovitve leta 1872. V iskanju identitete in tradicije je imela ljudska pesem reprezentativno funkcijo. Priredbe ljudskih pesmi za zbor so imele tudi prosvetno funkcijo in so zavzemale pomemben delež v založniški, šolski in koncertni dejavnosti Glasb…
Himna kot simbol naroda
Čeprav je bila Zdravljica kot slovenska himna zakonsko določena šele pred poldrugim desetletjem, ima dolgo in zanimivo zgodovino. Primerjava Zdravljice z drugimi državnimi himnami pokaže nekaj posebnosti, ki izvirajo iz značilnosti njene besedne in glasbene vsebine ter njune povezave. Namen razprave je prikazati slovensko himno kot politični, glasbeni in literarni simbol naroda skozi njeno zgodovino recepcije
Nacionalni in transnacionalni vidiki glasbe
Študija primera zgodnje recepcije Dvořákovih del na Slovenskem je izhodišče za opazovanje v muzikološki misli izpostavljenega razmerja »slovanske« in »nemške« glasbe in vnovične osvetlitve vprašanja med nacionalnim in transnacionalnim v glasbi evropskega prostora na prelomu 19. in 20. stoletja. Članek prikaže praizvedbe Dvořákovih del v Ljubljani skozi prizmo poustvarjalnih zmožnosti ter recepcije glasbe pred prvo svetovno vojno. Izpostavljeni so…
Ljubljana’s Concert Life and the Perception of Music During the First World War
The article deals with the organisational, repertoire and reception aspects of Ljubljana’s concert life during World War I. The relationship between the artistic and propagandistic functions of music is reflected in the share of first performances, as well as in the impact that new occasional compositions had on the audiences. In the last wartime concert season of 1917/18, during the time of fateful political changes both the nationality of visit…
Encyclopedia of Romantic Nationalism in Europe
This encyclopedia documents the presence and impact of nationalized cultural consciousness in European nationalism. It tracks how intellectuals, historians, philologists, novelists, poets, painters, folklorists, and composers, in an intensely collaborative transnational network, articulated the national identities and aspirations that would go on to determine European history and politics, with effects that are still felt today. Edited by Joep Le…
Art (10 works) · Balkan and Eastern European Studies (7 works) · Diverse Musicological Studies (6 works) · Humanities (6 works) · Literature (5 works) · Eastern European Communism and Reforms (4 works) · European Cultural and National Identity (3 works) · Musical (3 works) · Philosophy (3 works) · Political science (3 works)