Andreja Žele
Biographic Data
| ID | 1550080 |
|---|---|
| NAME | Andreja Žele |
| GIVEN NAMES | Andreja |
| FAMILY NAME | Žele |
| SIGNATURE | ŽELE A |
| AFFILIATIONS | Karst Research Institute |
| ORCID | 0000-0002-6477-2590 |
| VERIFIED | Yes |
| TOTAL WORKS | 39 |
| TOTAL CITATIONS | 0 |
| AUTHOR COUNT | 38 |
| EDITOR COUNT | 1 |
| FIRST PUBLICATION YEAR | 2001 |
| LATEST PUBLICATION YEAR | 2025 |
| H-INDEX | 0 |
Slovar slovenskega knjižnega jezika
Labilnost v okvirih vezljivosti slovenskih glagolov
Slovenski (Slovene): Prispevek analizira slovenske glagole, ki kažejo valenčno labilnost, pri katerih se ista glagolska oblika lahko uporablja tako v prehodnem kot v neprehodnem pomenu. Izpostavljena sta dva tipa labilnosti: A-labilnost, pri kateri ima vršilec osebkovo vlogo tako v prehodni kot neprehodni zgradbi, in P-labilnost, kjer se prizadeto z dejanjem kot predmet v prehodni zgradbi lahko premesti v vlogo osebka v neprehodni zgradbi. Obravn…
Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini
Obravnavamo slovenske količinske zgradbe z ločilnim števnikom dvoj(e) in samostalnikom. Predstavljene in pokomentirane so dosedanje obravnave tega števnika v še aktualnih slovenskih slovnicah, v slovarju slovenskega knjižnega jezika in slovenskem pravopisu. Analizirana je raba zgradb z dvoj(e) s samostalnikom v besedilnem korpusu Gigafida 2.0, predstavljena in pokomentirana je družljivost števnika dvoje z različnimi tipi samostalnikov
Slovenski predložni glagoli z vidika leksikalizacije
Prispevek obravnava možne statuse obglagolskega prostega morfema, ki v skladenjski vlogi predloga uvaja vezavnost. Ta vezavnost omogoča najmanj vzpostavitev vezavne družljivosti, večinsko pa izraža tudi pomensko prehodnost vsakokratne zveze glagola s predložnim prostim morfemom v povedku. S prehodnostjo in vezavnostjo pa so vzpostavljeni osnovni pogoji in posledično merila, ki zvezam glagola z vezavnim prostim morfemom omogočajo leksikalizacijo v…
Glagolska prehodnost v slovenščini
Namen prispevka je predstaviti prehodnost kot skladenjsko kategorijo glagolov v povezavi z drugimi glagolskimi kategorijami. Z vidika prehodnosti je opozorjeno tudi na skladenjske lastnosti in značilnosti slovenskih stavčnih zgradb in slovenskih povedi nasploh, tudi na diatezne zmožnosti
Kontrastivna obravnava povratnosvojilnega zaimka v slovenščini in ruščini
Prispevek obravnava osnovne značilnosti rabe povratnosvojilnega zaimka svoj v slovenščini in ruščini. Opozorjeno je na različne skladenjske kontekste in na vprašanje koreferenčnosti med povratnosvojilnim zaimkom in njegovim antecedentom. V obeh jezikih se kaže, da je pojavljanje povratnosvojilnega zaimka v različnih skladenjskih vlogah v veliki meri povezano z različnimi tipi pomenskih rab
Primožu Jakopinu namesto zdravice
.
Narečje kot dobro izhodišče za prepoznavanje in spoznavanje nekaterih skladenjskih pojavov v lastnem jeziku
Prispevek skuša na nekaj jezikovnih pojavih predstaviti, kako si lahko prek lastnega narečnega govora lažje razložimo nekatere slovnične pojave v knjižni slovenščini. Naravno soobstajanje narečnega in knjižnega in primerjave med njima nam omogočajo boljše poznavanje in uporabljanje slovenščine nasploh. Sestavni del opismenjevanja je torej zagotovo tudi omogočenje, da čim prej vzpostavimo zdrav uzaveščen odnos med svojim narečnim krajevnim govorom…
Vezniki
Članek skuša predstaviti vezniške pomene prek njihovih vlog v različnih vsebinskih razmerjih. Prikazuje različne soodvisnosti veznikov in povedkov v priredjih in podredjih, opozorjeno je tako na razmerja med istovrstnimi vezniki kot na razmerja med vezniki znotraj istega vsebinskega razmerja
Brezosebne zgradbe v slovenščini
Prispevek obravnava dva tipa brezosebnih zgradb z glagolskimi povratnimi oblikami: (a) zgradbe s splošnim vršilcem; (b) zgradbe z nosilcem stanja v dajalniku. Predstaviti skuša skladenjskopomenske posebnosti in razširjenost obravnavanih zgradb v slovenskem, drugih južnoslovanskih jezikih in ruščini
O Razlikah med priredno in podredno izraženim razmerjem
Namen članka je raziskati zmožnosti prirednosti in podrednosti znotraj vsebinskih razmerij, kot so npr. vzročnost, protivnost, izključevalnost ipd. Predstavljena in pokomentirana so merila, po katerih bi se dalo določati priredna in podredna razmerja v zloženih povedih in možnost prehodov med temi razmerji. Prevladujoča hierarhična odvisnost v jeziku dopušča tudi zgolj različne stopnje odvisnosti, kar bi ustrezneje vključevalo tudi nepravo podred…
Da-clauses as complements of desiderative and manipulative verbs in Slovenian
Tipologija pridevniške vezljivosti
Prispevek predstavlja /ne/izglagolske pridevnike z vidi- M ka njihovih vezljivostnih lastnosti vpovedku in s tem hkrati tudi nji- hovo večjo ali manjšo stopnjo povedkovniškosti. Vezljivostno merilo ^ torej lahko tudi med pridevniškimi besedami izloči prave povedkov- ^ nike (z nekaj tipičnimi pridevniškimi lastnostmi, zato jih lahko poimenujemo kot pridevniške povedkovnike). V vsakem primeru je vez- Ijivost tudi pri pridevniških iztočnicah pomembn…
O povedkovniku oziroma povedkovniškosti
Prispevek ima namen z opredelitvami in sklepi povzeti in skleniti vse dosedanje ugotovitve različnih domačih in tujih jezikoslovcev v trditev, da je povedkovnik ubesedena skladenjska kategorija s stalno in zato tipično skladenjsko vlogo za glagolskim pomožnikom – v zloženem povedku je povedkovnik pomenonosna sestavina. S slovaropisnega vidika bi bila ta povedkovniška vloga lahko predstavljena z oznako povdk
Pomemben prispevek k slovenski leksikologiji
Knjiga Slovensko leksikalnop omenoslovje (Govorica slovarja) redne profesorice slovenskega knjižnega jezika in stilistike na slavističnem oddelku Filozofske fakultete dr. Ade Vidovič Muha je med drugim tudi prepotrebno temeljno delo za slovensko slovaroslovje in slovaropisje. Doslej je bilo namreč slovensko slovaroslovje obravnavano samo v posameznih, razmeroma redkih, razpravah, torej fragmentarno
Vezljivost kot razvojna kategorija
Namen prispevka je opozoriti, kako se s spremenjeno (razširjeno ali zoženo) rabo glagolov spreminja tudi njihova pomensko skladenjska vezljivost (obravnavani so glagoli, ki še niso vključeni v Slovar slovenskega knjižnega jezika). Vezljivostni vidik bo torej pri posodabljanju oz. preurejanju slovarskih člankov glagolov moral imeti vodilno vlogo
Zbornik Studies in Formal Slavic Linguistics – prispevki formalnih opisov slovanskih jezikov (Nova Gorica 2006)
Zbornik Studies in Formal Slavic Linguistics (v nadaljevanju FDSL-zbornik) obsega devetnajst angleško napisanih prispevkov in je še pisna predstavitev znanstvene konference Formalni opisi slovanskih jezikov oz. Formal Descriptions of Slavic Languages, ki je od 1. do 3. decembra 2006 potekala na Univerzi v Novi Gorici. Od enaintridesetih predstavljenih prispevkov jih je tu objavljenih devetnajst
Izbrisani slovarski sestavki iz druge, dopolnjene in deloma prenovljene izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika
Iz druge, dopolnjene in deloma prenovljene izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika smo morali zaradi zahteve imetnikov blagovnih znamk Cockta, Superga, Teflon in Tetra Pak po drugačni slovarski obravnavi umakniti slovarske sestavke, ki prikazujejo iz navedenih blagovnih znamk izpeljane občnoimenske besede
Kako je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika predstavljena vezljivost
Prispevek želi opozoriti na tista slovnična pojasnila v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), ki označujejo vezljivost. V zvezi s tovrstno slovarsko obvestilnostjo so predstavljene in včasih tudi komentirane terminološke rešitve v slovarskih pojasnilih
Prostomorfemski glagoli kot slovarska gesla
Prispevek skuša, zaenkrat samo v okviru glagolov, najti merila za določanje samostojnih eno- ali večbesednih slovarskih enot oz. gesel. Ta navidez leksikografska problematika odpira in aktualizira tako pomenoslovna kot strukturnoskladenjska vprašanja
The predicate as a syntactic and dictionary category
The predicate as a syntactic and dictionary label denotes the verbal category of state and simultaneous or consequent properties. It is discussed here in terms of two more significant categories that it denotes: (a) the property of state or state-property category, and (b) valency or the valency category. The typical syntactic role of the predicate can also connect the potential hybridity or multiple parts of speech of generally the most typical …
Vezljivost glagolov s slovarsko oznako s širokim pomenskim obsegom
Prispevek predstavlja skupino glagolov s slovničnim kvalifikatorskim pojasnilom s širokim pomenskim obsegom (oznaka v SSKJ). Sodeč po označenih leksemih in po njihovem ponazar j alnem gradivu lahko trdimo, da je slovnično kvalifikatorsko pojasnilo s širokim pomenskim obsegom (kar potem velja tudi za pojasnilo z oslabljenim pomenom) izrazito vezljivostna oznaka, kar jo opravičuje ter hkrati opozarja na nujen natančnejši pregled vezljivostnih sposo…
Na meji med vezljivostjo in (obvezno) družljivostjo
Prispevek obravnava najpogostejša nihanja med vezljivostjo in družljivostjo v okviru orodniške rabe in rabe prislovov načina. Predstavljena in utemeljevana so merila ločevanja med vezljivostjo in družljivostjo v teh najbolj mejnih primerih
O mestu slovenščine v evropskem povezovanju (o zborniku Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije)
Aktualno stanje in problematiko slovenščine današnjega trenutka skušajo prispevki v pričujočem zborniku vsaj z nekaj vidikov (tj. z vidika slovenske jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja, z vidika jezika v stiku in medkulturnega sporazumevanja in glede na trenutni socialno-funkcijski položaj) samo ujeti in nakazati ali opisati, nekateri pa celo problemsko predstaviti
"Merilo jezikovne naravnosti kot eno od možnih meril za izbiranje slovarskega ponazarjalnega gradiva iz korpusov? o knjigi Janeza Orešnika "Naturaless! in (morpho)syntax
Prispevek predstavlja in komentira monografijo Janeza Orešnika Naturaless in (morfo)syntax english examples (Jezikovna naravnost v (obliko)sklaUnji, angleški zgledi) predvsem z vidika možnosti uporabe teorije jezikovne naravnosti v slovenščini
No prominent works on this page.
Vezljivost v slovenskem jeziku
Avtorica v tem strokovnem priročniku s tridelno zgradbo sistematizira slovensko (glagolsko) vezljivost: v krajšem prvem delu je opredelila osnovne pojme in predstavila teoretična izhodišča razprave; v drugem delu je zbrala in komentirala dosedanje predstavitve in obravnave vezljivostne teorije v slovenskem in tujem jezikoslovju; v tretjem najobsežnejšem delu pa je s sinhrono obravnavo vezljivosti v slovenskem knjižnem jeziku izoblikovala vezljivo…
The Role of Lexicology in the Preservation and Actualization of Slovenian Ethnographic Vocabulary
Prispevek z vidika današnje jezikovne rabe predstavlja in komentira leksiko (besede in zlasti besedne zveze), ki ubeseduje pojavnost in predmetnost narodopisnega izročila. Poudarek na govorjenem jeziku omogoča aktualnopomensko oživljeno rabo že ustaljene narodopisne leksike. Pri predstavljanju, razvojnem sledenju in ohranjanju tovrstnega besedja ima pomembno vlogo leksikologija. *** The paper focuses and comments on lexical categories (words and …
Combinability with prepositions in Slovene and English
The present article aims to shed some light on the combinability of verbs, nouns and adjectives with prepositions - a phenomenon which is common both in Slovene and in English, but has not been extensively commented on by Slovene linguists. In Anglo American linguistics, such combinations with prepositions are basically divided into two groups , which tend to be named differently by authors of different linguistic "ori entations"
Präfixal-präpositionale Verhältnisse bei Slowenischen präfigierten Verben - kontrastiert mit dem Deutschen
Die Wechselbeziehung, die zwischen den Präfixen und den Präpositionen bei sloweni- schen Verben besteht, wird in der Verteilung der Aktionsart, Phasenhaftigkeit und Adverbialität zwischen den verbalen Präfixen und Präpositionen reflektiert, indem die Aktionsart, Phasenhaftigkeit und adverbiale Orientierung im präfixal-suffixalen Teil ausgedrückt werden, während die vom Verb regierte Präposition adverbiale verhältnisse ausdrückt. Die Präfixe formu…
Novejša slovenska leksika
Znanstvena monografija se v grobem deli na dva dela, in sicer na teoretično oz. leksikološko-leksikografsko obravnavo novonastale leksike in na urejeno gradivno predstavitev z obsežnima seznamoma nove leksike s pomenotvornega in besedotvornega vidika. Seznam novejšega besedja je z leksemskega in pomenotvornega vidika nadgradila mag. Alenka Gložančev s sodelovanjem strokovne sodelavke Lučke Uršič. Drugi, besedotvorni seznam je delo doc. dr. Primož…
Nominal diminutives in Slovene and English
This contrastive treatment of diminutives in Slovene and English aims to comment on the productivity of diminutive formations in both languages; in Slovene diminutives are particularly productive also in the field of terminology. Diminutiveness can be expressed in both languages in different ways: in Slovene lexemic word-formation is prevalent, while in English the same content is usually expressed syntactically. However, a combination of both is…
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
Obsežni teoretični uvod iz prve znanstvene izdaje razprodanega Vezljivostnega slovarja slovenskih glagolov je nadomeščen z uvodom kot vodilom po slovarskem delu in dodane so nujne legende slovarskih oznak oz. kvalifikatorjev. Slovarski prikaz vezljivosti je prilagojen tudi nejezikoslovcem, tj. ohranjeni so simbolni prikazi, ki so vsesplošno razumljivi (npr. oznake za glagol in samostalnik, sklon). Ponazarjalno gradivo je deloma skrajšano in posod…
Slovenian legal language from the standpoint of a Slovenian language expert
The paper draws attention to the current issues of legal language use within oneʼs own language, in this case Slovenian. We use specific cases to point out the additional semantic stress on legal terminology, word-formational variations and their (non-)acceptability, the need to take into consideration grammatical categories such as semantic definiteness in adjectives, and perfective and imperfective aspects in verbs and gerunds, as well as the (…
Tipologija pridevniške vezljivosti
Prispevek predstavlja /ne/izglagolske pridevnike z vidi- M ka njihovih vezljivostnih lastnosti vpovedku in s tem hkrati tudi nji- hovo večjo ali manjšo stopnjo povedkovniškosti. Vezljivostno merilo ^ torej lahko tudi med pridevniškimi besedami izloči prave povedkov- ^ nike (z nekaj tipičnimi pridevniškimi lastnostmi, zato jih lahko poimenujemo kot pridevniške povedkovnike). V vsakem primeru je vez- Ijivost tudi pri pridevniških iztočnicah pomembn…
O povedkovniku oziroma povedkovniškosti
Prispevek ima namen z opredelitvami in sklepi povzeti in skleniti vse dosedanje ugotovitve različnih domačih in tujih jezikoslovcev v trditev, da je povedkovnik ubesedena skladenjska kategorija s stalno in zato tipično skladenjsko vlogo za glagolskim pomožnikom – v zloženem povedku je povedkovnik pomenonosna sestavina. S slovaropisnega vidika bi bila ta povedkovniška vloga lahko predstavljena z oznako povdk
Pomemben prispevek k slovenski leksikologiji
Knjiga Slovensko leksikalnop omenoslovje (Govorica slovarja) redne profesorice slovenskega knjižnega jezika in stilistike na slavističnem oddelku Filozofske fakultete dr. Ade Vidovič Muha je med drugim tudi prepotrebno temeljno delo za slovensko slovaroslovje in slovaropisje. Doslej je bilo namreč slovensko slovaroslovje obravnavano samo v posameznih, razmeroma redkih, razpravah, torej fragmentarno
Vezljivost kot razvojna kategorija
Namen prispevka je opozoriti, kako se s spremenjeno (razširjeno ali zoženo) rabo glagolov spreminja tudi njihova pomensko skladenjska vezljivost (obravnavani so glagoli, ki še niso vključeni v Slovar slovenskega knjižnega jezika). Vezljivostni vidik bo torej pri posodabljanju oz. preurejanju slovarskih člankov glagolov moral imeti vodilno vlogo
Zbornik Studies in Formal Slavic Linguistics – prispevki formalnih opisov slovanskih jezikov (Nova Gorica 2006)
Zbornik Studies in Formal Slavic Linguistics (v nadaljevanju FDSL-zbornik) obsega devetnajst angleško napisanih prispevkov in je še pisna predstavitev znanstvene konference Formalni opisi slovanskih jezikov oz. Formal Descriptions of Slavic Languages, ki je od 1. do 3. decembra 2006 potekala na Univerzi v Novi Gorici. Od enaintridesetih predstavljenih prispevkov jih je tu objavljenih devetnajst
Izbrisani slovarski sestavki iz druge, dopolnjene in deloma prenovljene izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika
Iz druge, dopolnjene in deloma prenovljene izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika smo morali zaradi zahteve imetnikov blagovnih znamk Cockta, Superga, Teflon in Tetra Pak po drugačni slovarski obravnavi umakniti slovarske sestavke, ki prikazujejo iz navedenih blagovnih znamk izpeljane občnoimenske besede
Kako je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika predstavljena vezljivost
Prispevek želi opozoriti na tista slovnična pojasnila v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), ki označujejo vezljivost. V zvezi s tovrstno slovarsko obvestilnostjo so predstavljene in včasih tudi komentirane terminološke rešitve v slovarskih pojasnilih
Prostomorfemski glagoli kot slovarska gesla
Prispevek skuša, zaenkrat samo v okviru glagolov, najti merila za določanje samostojnih eno- ali večbesednih slovarskih enot oz. gesel. Ta navidez leksikografska problematika odpira in aktualizira tako pomenoslovna kot strukturnoskladenjska vprašanja
The predicate as a syntactic and dictionary category
The predicate as a syntactic and dictionary label denotes the verbal category of state and simultaneous or consequent properties. It is discussed here in terms of two more significant categories that it denotes: (a) the property of state or state-property category, and (b) valency or the valency category. The typical syntactic role of the predicate can also connect the potential hybridity or multiple parts of speech of generally the most typical …
Vezljivost glagolov s slovarsko oznako s širokim pomenskim obsegom
Prispevek predstavlja skupino glagolov s slovničnim kvalifikatorskim pojasnilom s širokim pomenskim obsegom (oznaka v SSKJ). Sodeč po označenih leksemih in po njihovem ponazar j alnem gradivu lahko trdimo, da je slovnično kvalifikatorsko pojasnilo s širokim pomenskim obsegom (kar potem velja tudi za pojasnilo z oslabljenim pomenom) izrazito vezljivostna oznaka, kar jo opravičuje ter hkrati opozarja na nujen natančnejši pregled vezljivostnih sposo…
Na meji med vezljivostjo in (obvezno) družljivostjo
Prispevek obravnava najpogostejša nihanja med vezljivostjo in družljivostjo v okviru orodniške rabe in rabe prislovov načina. Predstavljena in utemeljevana so merila ločevanja med vezljivostjo in družljivostjo v teh najbolj mejnih primerih
O mestu slovenščine v evropskem povezovanju (o zborniku Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije)
Aktualno stanje in problematiko slovenščine današnjega trenutka skušajo prispevki v pričujočem zborniku vsaj z nekaj vidikov (tj. z vidika slovenske jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja, z vidika jezika v stiku in medkulturnega sporazumevanja in glede na trenutni socialno-funkcijski položaj) samo ujeti in nakazati ali opisati, nekateri pa celo problemsko predstaviti
"Merilo jezikovne naravnosti kot eno od možnih meril za izbiranje slovarskega ponazarjalnega gradiva iz korpusov? o knjigi Janeza Orešnika "Naturaless! in (morpho)syntax
Prispevek predstavlja in komentira monografijo Janeza Orešnika Naturaless in (morfo)syntax english examples (Jezikovna naravnost v (obliko)sklaUnji, angleški zgledi) predvsem z vidika možnosti uporabe teorije jezikovne naravnosti v slovenščini
O leksiki s slovarsko-slovničnega vidika v smislu 'od besede do slovarja' (Branka Tafra
Monografija priznane hrvaške jezikoslovke in predvsem pa izkušene leksikografinje Branke Tafra obsega dvajset avtoričinih razprav iz zadnjih desetih let. Že v kratkem nagovoru na platnicah knjige avtorica poudarja, da monografija obravnava besedo predvsem s slovničnega in leksikološko-leksikografskega vidika, kar omogoča čimbolj celostno slovnično in pomensko predstavitev besed oz. leksemov v slovarjih
Sodobni pregled slovanske filologije
Aleksandr Dmitrievič Duličenko, Osnovy slavjanskoj filologii 1: istoriko-ètnografičeskaja i ètnolingvističeskaja problematika, 2: lingvističeskaja problematika, Opole: Uniwersytet Opolski – Instytut Filologii Polskiej Opolskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk, 2011, 526 + 640 str
Tipologija poved(kov)ne rabe v Slovarju slovenskega knjižnega jezika
Prispevek je kritični pregled uporabe kvalifikatorskih pojasnil v povedni rabi in v povedno-prislovni rabi v SSKJ. Na podlagi vseh zbranih slovarskih zgledov tipizira uporabo teh dveh pojasnil in hkrati namesto njiju predlaga natančnejša in zato ustreznejša slovnična pojasnila: povedk(ovnik) za prvotne/prave po vedko vnike in oznaki kotpo vedko vnik ali vpo vedko vniškirabi za drugotne/konverznepovedkovnike. Tipizacija poved(kov)ne rabe je prakti…
O korpusnem jezikoslovju Študije o korpusnem jezikoslovju, Zbornik, knjižna zbirka Krt 130, ur. V. Gorjanc in S. Krek, Ljubljana, Krtina, 2005, 199 str
Zbornik študij o korpusnem jezikoslovju seznanja z nekaj temeljnimi in hkrati relevantne]'širni študijami o besedilnih korpusih in seveda o korpusnem jezikoslovju, kije ob gradivu za jezikoslovno analizo izoblikovalo tudi nekaj metodologij, ki skušajo zajeti in predstaviti jezikovno realnost — metodologijo gradnje korpusov, metodologijo korpusne analize in metodologijo novih jezikovnih opisov
Linguistics and language evolution (33 works) · Philosophy (23 works) · Physics (23 works) · Linguistics, Language Diversity, and Identity (22 works) · Humanities (17 works) · Linguistics (14 works) · Religious, Philosophical, and Educational Studies (12 works) · Art (9 works) · Linguistic research and analysis (8 works) · Lexicography and Language Studies (7 works)