Matjaž Barbo
Biographic Data
| ID | 7340566 |
|---|---|
| NAME | Matjaž Barbo |
| GIVEN NAMES | Matjaž |
| FAMILY NAME | Barbo |
| SIGNATURE | BARBO M |
| VERIFIED | No |
| TOTAL WORKS | 21 |
| TOTAL CITATIONS | 0 |
| AUTHOR COUNT | 21 |
| EDITOR COUNT | 0 |
| FIRST PUBLICATION YEAR | 1991 |
| LATEST PUBLICATION YEAR | 2023 |
| H-INDEX | 0 |
Frančiškanske rokopisne knjige kot izraz umetniške občutljivosti svojega časa: Primerjalna analiza novomeškega rokopisa Ms. mus. 93
Rokopis Ms. mus. 93 iz novomeškega frančiškanskega samostana vključuje raznolika dela, med katerimi prevladujejo maše. Vsebinsko je dopolnjeval repertoar drugih rokopisov v istem arhivu. Opredeljujejo ga značilne poteze anonimnega repertoarja pesmaric 18. stoletja in tesna povezava z nekaterimi istočasnimi frančiškanskimi rokopisi
Svet čudovite lahkosti zvenenja sodobne glasbe«: Prizadevanja za sodobno glasbo v treh desetletjih po ustanovitvi društva Muzina
Članek se posveča pregledu delovanja slovenskega društva za novo glasbo Muzina in ob tem obravnava pomen, ki ga je društvo imelo na oblikovanje zavesti o sodobni glasbi. Pri tem estetske koordinate društva povezuje s sočasnimi mednarodnimi trendi in hkrati vpenja delovanje društva v kontekst razvoja glasbe v tem obdobju na Slovenskem
Contemporary Musicology and the Study of Musical Practices in Slovenia
Musicology in Slovenia is gradually evolving from a historiographical discipline into a system of intersecting research in the fields of reception history, institutional history, structural and genre analysis, acoustics, critical reflection, semiological analysis, hermeneutical reflection and epistemology. The discontinuities and inhomogeneities we perceive today can even be understood as one of the modes of contemporary musicology
E-Musik – Kunstreligion der Moderne: Beethoven und andere Götter
Helmut Loos se v svoji monografiji sooča s temeljnimi vprašanji recepcije, razumevanja in vrednotenja glasbe, določenih znotraj koncepta umetnostne religije moderne
Josip Čerin in njegov študij muzikologije na Dunaju
Prispevek se osredotoča na študij muzikologije Josipa Čerina pri Guidu Adlerju na Dunaju ter analizira izvir in pomen njegove disertacije o glasbi slovenskih protestantov. Poleg tega predstavi Čerinovo promoviranje simfonične glasbe in njegovo skrbno uredniško delo, s čimer pokaže, kako je Čerin s svojo muzikološko mislijo zaznamoval svoj čas in poznejša prizadevanja v stroki
Klavirska dela Františka Josefa Benedikta Dusíka
Dusík se nam v klavirskih skladbah kaže kot spreten skladatelj in briljanten pianist. Strukturna jasnost in fantazijska sproščenost, dramatična ekspresivnost, pianistična eruptivnost obsežnih cod in vsebinska zaokrožitev večstavčnega ciklusa izkazujejo odlično poznavanje sodobnega kompozicijskega stavka ter pričajo o njegovi estetski prepričljivosti
Referenčni konteksti zgodnje slovenske simfonične glasbe
Zgodnja slovenska simfonična glasba Dusíka in Wratnyja kaže, kako glasba vstopa v kompleksno mrežo estetskih referenčnih sistemov. To potrjuje, da njenega pravega referenčnega okvirja ne določajo ozke etnične meje, temveč ga lahko razumemo kot provincialni okrušek širšega kulturnega konteksta
Simfonična ustvarjalnost Rista Savina
Simfonična dela predstavljajo izrazito majhen delež Savinovega opusa. Poleg tega jih srečamo na kronološkem obrobju njegovega ustvarjanja. Vendarle njihova primerjava kaže, da se je skladatelj postopoma mojstril tako v oblikovanju kompozicijskega stavka kot v obvladovanju instrumentacijskih postopkov
Moj življenjski načrt: Dragotin Cvetko in začetki študija muzikologije na Slovenskem
Članek prinaša kronološko, z viri podkrepljeno analizo konkretnih spodbud za nastanek Oddelka za muzikologijo, vse od prvih idej ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani, do utemeljitve znanstvenega oz. zgodovinskega oddelka na Akademiji za glasbo in končno do prenosa muzikologije na univerzo ter s tem institucionaliziranja muzikologije na Slovenskem
Večsmernost začetkov slovenske operne ustvarjalnosti
Članek obravnava operno uprizarjanje na Slovenskem na prelomu iz 18. v 19. stoletje, pri čemer se osredotoča na delo F. B. Dusíka in tri operna dela, za katera lahko ob upoštevanju novih dejstev trdimo, da jih je napisal v času svojega bivanja v Ljubljani: Sultan Wampum, Eugen der zweyte oder Der Held unserer Zeit in Die Lederers Tochter oder Der weibliche Kadet. V Ljubljani so bila dela tudi izvedena. Četudi so zvrstno označena kot opere, so bil…
Glasba kot globalizacijski jezik? Metajezikovni kontekst Lebičeve glasbe
Glasba je izpostavljena kot najbolj odmeven medij globalizirajočega sveta. S svojo navidezno nepojmovnostjo in kulturno nedeterminiranostjo predstavlja model jezika, ki ne razdvaja. Vendarle skuša nova glasbena hermenevtika najti širšo kontekstualno določenost v interpretaciji glasbe. Glasba Lojzeta Lebiča je lahko paradigma glasbe, ki raste iz takega kontekstnega opredeljevanja. Njegove skladbe rastejo iz »besedilne tradicije« njegove kulture in…
Korenine slovenskega samospeva
Članek se posveča Linhartovim uglasbitvam dveh pesmi iz njegovega almanaha (1781). Četudi gre za skladbi, ki sta 60 let starejši od običajno datiranega začetka slovenske samospevne literature, njuna skromna glasbena faktura in intimistični značaj opozarjata na iste estetske principe, ki veljajo za vzorčne primere te zvrsti, s katerimi ju druži tudi izvedbena priložnost znotraj krožka meščanskega salona
Beseda urednika in uvodne besede
Beseda urednika in uvodne besede
Pojmovanje glasbenega časa v judovsko-krščanski tradiciji
Pri Avguštinu se čas razblinja med resničnostjo sedanjega trenutka ter neulovljivostjo meje med preteklostjo in prihodnostjo, v resnici "niča", ki hkrati nastaja in izginja. V eshatološki prostor med "že" in "še-ne" je vpeta tudi fenomenologija glasbenega časa znotraj katoliške liturgije: tako v smislu pojmovanja njene notranje forme, ki je povezana s krščanskim pojmovanjem časovne zaokrožene zaključenosti, kot tudi v razumevanju njene vsebinske …
Dussek, Franz Benedikt
Dussek family
Pro musica viva - Prispevek k slovenski moderni po II. svetovni vojni
Pro musica vivaPrispevek k slovenski moderni po II. svetovni vojni
Osnutek statuta skupine Pro musica viva kot poskus začrtanja njenih koordinat
Osnutek statuta skupine Pro musica viva kot poskus začrtanja njenih koordinat
Osterc kot mit avantgarde šestdesetih let
Osterc kot mit avantgarde šestdesetih let
"Slovenski duh" kot poetska kategorija
Slovenski duh" kot poetska kategorija
Glasba kot trpno-tvorni del slovenske družbe
Glasba kot trpno-tvorni del slovenske družbe
No prominent works on this page.
Glasba kot trpno-tvorni del slovenske družbe
Glasba kot trpno-tvorni del slovenske družbe
"Slovenski duh" kot poetska kategorija
Slovenski duh" kot poetska kategorija
Osterc kot mit avantgarde šestdesetih let
Osterc kot mit avantgarde šestdesetih let
Osnutek statuta skupine Pro musica viva kot poskus začrtanja njenih koordinat
Osnutek statuta skupine Pro musica viva kot poskus začrtanja njenih koordinat
Pro musica viva - Prispevek k slovenski moderni po II. svetovni vojni
Pro musica vivaPrispevek k slovenski moderni po II. svetovni vojni
Dussek, Franz Benedikt
Dussek family
Pojmovanje glasbenega časa v judovsko-krščanski tradiciji
Pri Avguštinu se čas razblinja med resničnostjo sedanjega trenutka ter neulovljivostjo meje med preteklostjo in prihodnostjo, v resnici "niča", ki hkrati nastaja in izginja. V eshatološki prostor med "že" in "še-ne" je vpeta tudi fenomenologija glasbenega časa znotraj katoliške liturgije: tako v smislu pojmovanja njene notranje forme, ki je povezana s krščanskim pojmovanjem časovne zaokrožene zaključenosti, kot tudi v razumevanju njene vsebinske …
Beseda urednika in uvodne besede
Beseda urednika in uvodne besede
Korenine slovenskega samospeva
Članek se posveča Linhartovim uglasbitvam dveh pesmi iz njegovega almanaha (1781). Četudi gre za skladbi, ki sta 60 let starejši od običajno datiranega začetka slovenske samospevne literature, njuna skromna glasbena faktura in intimistični značaj opozarjata na iste estetske principe, ki veljajo za vzorčne primere te zvrsti, s katerimi ju druži tudi izvedbena priložnost znotraj krožka meščanskega salona
Večsmernost začetkov slovenske operne ustvarjalnosti
Članek obravnava operno uprizarjanje na Slovenskem na prelomu iz 18. v 19. stoletje, pri čemer se osredotoča na delo F. B. Dusíka in tri operna dela, za katera lahko ob upoštevanju novih dejstev trdimo, da jih je napisal v času svojega bivanja v Ljubljani: Sultan Wampum, Eugen der zweyte oder Der Held unserer Zeit in Die Lederers Tochter oder Der weibliche Kadet. V Ljubljani so bila dela tudi izvedena. Četudi so zvrstno označena kot opere, so bil…
Glasba kot globalizacijski jezik? Metajezikovni kontekst Lebičeve glasbe
Glasba je izpostavljena kot najbolj odmeven medij globalizirajočega sveta. S svojo navidezno nepojmovnostjo in kulturno nedeterminiranostjo predstavlja model jezika, ki ne razdvaja. Vendarle skuša nova glasbena hermenevtika najti širšo kontekstualno določenost v interpretaciji glasbe. Glasba Lojzeta Lebiča je lahko paradigma glasbe, ki raste iz takega kontekstnega opredeljevanja. Njegove skladbe rastejo iz »besedilne tradicije« njegove kulture in…
Moj življenjski načrt: Dragotin Cvetko in začetki študija muzikologije na Slovenskem
Članek prinaša kronološko, z viri podkrepljeno analizo konkretnih spodbud za nastanek Oddelka za muzikologijo, vse od prvih idej ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani, do utemeljitve znanstvenega oz. zgodovinskega oddelka na Akademiji za glasbo in končno do prenosa muzikologije na univerzo ter s tem institucionaliziranja muzikologije na Slovenskem
Simfonična ustvarjalnost Rista Savina
Simfonična dela predstavljajo izrazito majhen delež Savinovega opusa. Poleg tega jih srečamo na kronološkem obrobju njegovega ustvarjanja. Vendarle njihova primerjava kaže, da se je skladatelj postopoma mojstril tako v oblikovanju kompozicijskega stavka kot v obvladovanju instrumentacijskih postopkov
Referenčni konteksti zgodnje slovenske simfonične glasbe
Zgodnja slovenska simfonična glasba Dusíka in Wratnyja kaže, kako glasba vstopa v kompleksno mrežo estetskih referenčnih sistemov. To potrjuje, da njenega pravega referenčnega okvirja ne določajo ozke etnične meje, temveč ga lahko razumemo kot provincialni okrušek širšega kulturnega konteksta
Klavirska dela Františka Josefa Benedikta Dusíka
Dusík se nam v klavirskih skladbah kaže kot spreten skladatelj in briljanten pianist. Strukturna jasnost in fantazijska sproščenost, dramatična ekspresivnost, pianistična eruptivnost obsežnih cod in vsebinska zaokrožitev večstavčnega ciklusa izkazujejo odlično poznavanje sodobnega kompozicijskega stavka ter pričajo o njegovi estetski prepričljivosti
Josip Čerin in njegov študij muzikologije na Dunaju
Prispevek se osredotoča na študij muzikologije Josipa Čerina pri Guidu Adlerju na Dunaju ter analizira izvir in pomen njegove disertacije o glasbi slovenskih protestantov. Poleg tega predstavi Čerinovo promoviranje simfonične glasbe in njegovo skrbno uredniško delo, s čimer pokaže, kako je Čerin s svojo muzikološko mislijo zaznamoval svoj čas in poznejša prizadevanja v stroki
E-Musik – Kunstreligion der Moderne: Beethoven und andere Götter
Helmut Loos se v svoji monografiji sooča s temeljnimi vprašanji recepcije, razumevanja in vrednotenja glasbe, določenih znotraj koncepta umetnostne religije moderne
Contemporary Musicology and the Study of Musical Practices in Slovenia
Musicology in Slovenia is gradually evolving from a historiographical discipline into a system of intersecting research in the fields of reception history, institutional history, structural and genre analysis, acoustics, critical reflection, semiological analysis, hermeneutical reflection and epistemology. The discontinuities and inhomogeneities we perceive today can even be understood as one of the modes of contemporary musicology
Svet čudovite lahkosti zvenenja sodobne glasbe«: Prizadevanja za sodobno glasbo v treh desetletjih po ustanovitvi društva Muzina
Članek se posveča pregledu delovanja slovenskega društva za novo glasbo Muzina in ob tem obravnava pomen, ki ga je društvo imelo na oblikovanje zavesti o sodobni glasbi. Pri tem estetske koordinate društva povezuje s sočasnimi mednarodnimi trendi in hkrati vpenja delovanje društva v kontekst razvoja glasbe v tem obdobju na Slovenskem
Frančiškanske rokopisne knjige kot izraz umetniške občutljivosti svojega časa: Primerjalna analiza novomeškega rokopisa Ms. mus. 93
Rokopis Ms. mus. 93 iz novomeškega frančiškanskega samostana vključuje raznolika dela, med katerimi prevladujejo maše. Vsebinsko je dopolnjeval repertoar drugih rokopisov v istem arhivu. Opredeljujejo ga značilne poteze anonimnega repertoarja pesmaric 18. stoletja in tesna povezava z nekaterimi istočasnimi frančiškanskimi rokopisi
Art (18 works) · Humanities (14 works) · Physics (13 works) · Diverse Musicological Studies (11 works) · Balkan and Eastern European Studies (7 works) · Religious, Philosophical, and Educational Studies (6 works) · Eastern European Communism and Reforms (4 works) · Philosophy (4 works) · Linguistics and language evolution (3 works) · Computer Science (2 works)