Skip to main content

ETHNOS_APP

Home • Search • Journals • List 0

Matej Šekli

Biographic Data

ID9016164
NAMEMatej Šekli
GIVEN NAMESMatej
FAMILY NAMEŠekli
SIGNATUREŠEKLI M
AFFILIATIONSKarst Research Institute
ORCID0000-0002-1886-3723
VERIFIEDYes
TOTAL WORKS27
TOTAL CITATIONS0
AUTHOR COUNT27
EDITOR COUNT0
FIRST PUBLICATION YEAR2008
LATEST PUBLICATION YEAR2025
H-INDEX0
  • Naslonski nizi pregibnih naslonk v rezijanskem narečju slovenščine

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2025

    V prispevku so obravnavani naslonski nizi pregibnih naslonk v rezijanskem narečju primorske narečne skupine slovenskega jezika, in sicer z opisno in zgodovinsko jezikoslovnega vidika. V prvem delu članka so pregibne, tj. zaimenske in glagolske naslonke v rezijanščini predstavljene z oblikovnega in skladenjskega vidika. Med drugim so prikazani nove naslonske oblike imenovalnika osebnih zaimkov kot tudi nekateri skladenjski pojavi, vezani na vse na…

  • Lo sloveno

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Linguistik Online•2024

    The article offers an overview of Slovene in the region Friuli-Venezia Giulia (Friulian: Friûl-Vignesie Julie, Slovene: Furlanija – Julijska krajina, German: Friaul-Julisch Venetien) in the north-easternmost part of Italy, where Slovene is present in its historical linguistic setting alongside the Italian-Slovene national border. In fact, the presence of the Slavic linguistic element which eventually developed into Slovene in that territory dates…

  • The Etymological Origin of Slovenian Geographical Names with the Morpheme -ov-/-ev

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Вопросы ономастики•2024

    Bringing into the analysis the geographical names with the morpheme -ov-/-ev- in Slovenian (e.g. Volovica, Rakovica, Bukovica, Brezovica, etc.), the article aims to account for the origin of the morpheme -ov-/-ev- in these type of proper names. The Proto-Slavic suffi x *-ov-/-ev- initially arose within Proto-Slavic u- and ū-stem nouns, and their derivatives. Due to formal and semantic analogy, the suffix in question started to spread from this or…

  • The Origin of Friulanisms of the Type medih ‘doctor’ and lampadarih ‘chandelier’ in Dialectal Slovenian in the Slavic-Romance Contact Area in Friuli

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Studi Slavistici•2023

    The article discusses the origin of the nominal forms ending in -ih [iχ] of the type medih ‘doctor’ and lampadarih ‘chandelier’ in dialectal Slovenian on the Slovenian-Friulian language boundary. Regarding their origin, these forms represent loanwords from Friulian, where they typically end in -i (cf. Friul. mièdi ‘doctor’, lampadàri ‘chandelier’), reflecting their original Romance pre-forms MEDICU(M) and LAMPADĀRIU(M). The contribution tries to …

  • On the Genealogical Linguistic Classification of Slavic Languages and Their Dialect Macro-Areas

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Dialectologia•2023

    The contribution aims to illustrate the framework of genealogical linguistic classification of Slavic/Slavonic languages and their dialect macro-areas as mirrored in the standard comprehensive surveys presenting geographical linguistic variation of Slavic.First, the theory and the methodology of the three main branches of linguistic science are presented, viz.genealogical (or genetic) linguistics, typological linguistics, and sociolinguistics, as…

  • Izvor pripon -ar, -lj-ar in -n-ar v slovenščini

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2023

    V prispevku je obravnavan izvor pripon -ar (kajžar, gruntar, kočar, bajtar), -lj-ar (kajžljar, kočljar, bajtljar) in -n-ar (gruntnar, kočnar, bajtnar) v narečni in knjižni slovenščini. Pripona -ar je bila namreč v slovenščino podedovana iz praslovanščine in skozi zgodovino slovenščine dodatno prevzemana iz (bavarske) stare, srednje in nove visoke nemščine, zloženi priponi -lj-ar in -n-ar pa sta v (narečno) slovenščino prišli iz (bavarske) visoke …

  • Slavic numerals in the Heiligenkreuz Codex from the third quarter of the 12th century (Heiligenkreuz OCist., Cod. 250) in the context of Alpine Slavic and Early Slovenian

    Matej Šekli•ARTICLE•Rocznik Slawistyczny•2022

  • Zur Datierung der (bairisch-)alt- und mittelhochdeutschen Lehnwörter im Slowenischen

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Linguistica•2020

    Aufgrund der relativen und absoluten Chronologie der Lautveränderungen sowohl im bair. Alt- und Mittelhochdeutschen als auch im Urslawischen, Alpenslawischen und Frühslowenischen kann man für die (bair.-)ahd. und (bair.-)mhd. Lehnwörter im (dialektalen und Schrift-)Slowenischen, die die deutschen oder slawischen diagnostischen phonetischen Eigenschaften aufweisen, eine ziemlich präzise relative und absolute Chronologie der Entlehnungszeit festleg…

  • Relativna in absolutna kronologija (bavarsko)staro- in ‐srednjevisokonemških izposojenk v slovenščini

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2020

    V prispevku sta predstavljeni relativna in absolutna kronologija (bavarsko)staro- in -srednjevisokonemških izposojenk v (narečni in knjižni) slovenščini, izdelani na osnovi relativne in absolutne kronologije diagnostičnih glasovnih sprememb tako v (bavarski) stari in srednji visoki nemščini kot v slovenščini oz. njenih starejših časovnih različicah. Podane so tudi nove glasoslovne interpretacije nekaterih nemških izposojenk v slovenščini, npr. sk…

  • Makedonščina

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2020

    V prispevku je makedonščina opredeljena geneo-, tipo- in sociolingvistično. S stališča genealoškega jezikoslovja je s pomočjo relativne kronologije in zemljepisne razširjenosti relevantnih jezikovnih sprememb prikazano oblikovanje makedonščine in bolgarščine kot geolektov znotraj vzhodne južne slovanščine. Z gledišča tipološkega jezikoslovja je umeščena v kontekst balkanske jezikovne zveze. Sociolingvistični pogled pa prikaže proces standardizaci…

  • Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov

    Open Access•Matej Šekli•BOOK•Tipologija lingvogenez slovanskih…•2018

    Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov obravnava nastanek slovanskih geolektov hierarhične stopnje jezika iz njihovega skupnega jezikovnega prednika, praslovanščine (do ok. 800 n. š.) preko staroslovanskih geolektov (ok. 800–1000 n. š.). Pri modeliranju lingvogenez so za vsak slovanski jezik upoštevani njegovo staroslovansko izhodišče (enotno ali neenotno) in težnja v njegovem jezikovnem spreminjanju (divergentno ali konvergentno), določene so…

  • Pomenska polja nemških izposojenk v slovenščini

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2018

    V prispevku so slovensko-nemški jezikovni stiki postavljeni v širši kontekst slovansko- -germanskih jezikovnih stikov in so prikazana pomenska polja nemških izposojenk v slovenščini. Na osnovi glasovnih značilnosti slednjih so določeni geolekt (zemljepisna razli- čica) in sociolekt (družbena različica) ter njun hronolekt (časovna različica) nemščine, iz katerega je bila posamezna beseda prevzeta v slovenščino. Glasoslovna in pomenoslovna analiza …

  • Členek med prislovom in veznikom (na gradivu jezika Brižinskih spomenikov)

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2018

    V prispevku so obravnavani členki, vezniki in prislovi v vlogi vezniških besed v jeziku Brižinskih spomenikov (zapisani v letih 972–1039), najstarejši časovni različici slovenščine. Odgovarja se na vprašanja, kdaj neka beseda nastopa v vlogi členka, kdaj v vlogi vezniške besede in kdaj postane veznik ter do katerih pomenskih sprememb pri tem prihaja. Natančneje je obravnavana tudi tipologija členkov (na gradivu sodobne knjižne slovenščine)

  • Old Romance place names in early South Slavic and late Proto-Slavic sound changes

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Linguistica•2015

    The analysis of Old Romance geographical names in early South Slavic confirms that the majority of late Proto-Slavic sound changes were still operative in the period of the earliest Old Romance-Slavic language contacts in the Balkan Peninsula and eastern Alps from the second half of the 6th century and the beginning of the 7th century onwards. Phonetic substitutions of the type Rom. *kE, *gE → Sl. *c, *ʒ (Balk. Rom. *Kersu → Sl. *Cersъ, Balk. Rom…

  • Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v (knjižni) slovenščini

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    V članku so obravnavani odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v (knjižni) slovenščini ter pojasnjene naglasnomestne, kolikostne in tonemske značilnosti le-teh, upoštevajoč zakonitosti jezikovno zgodovinskega razvoja slovenskega naglasnega sestava. Obravnava izhaja iz teorije treh praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov Ch. S. Stanga in se tako praviloma omejuje na netvorjeno oz. z neprodukt…

  • Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- v (knjižni) slovenščini

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    V članku je obravnavan naglas (knjižno)slovenskih izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- tako z diahronega kot s sinhronega gledišča. Diahroni vidik podaja odražanje praslovanskih besedotvornih naglasnih tipov izsamostalniških izpeljank na *-af- v (knjižni) slovenščini, izhajajoč iz teorije praslovanskih besedotvornih naglasnih tipov V. A. Dyboja, ki temelji na teoriji praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov Ch. S. Stanga. …

  • O narečni osnovi jezika Celovškega ali Rateškega rokopisa ter o izvoru oblike seydi

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    V članku je na podlagi obravnave značilnosti glasovnega sestava jezika Celovškega ali Rateškega rokopisa (1362–90) določena njegova genetskojezikovna pripadnost, tj. narečna osnova. Nadalje je s pomočjo filološke primerjave besedila apostolske vere s starovisokonemškim izvirnikom podana tudi nova interpretacija izvora glagolske oblike seydi. Razpravi je na koncu dodana še glasovna in naglasna rekonstrukcija besedil

  • Tonemski naglasni tipi glagola v (knjižni) slovenščini

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    V članku so obravnavani tonemski naglasni tipi glagola v (knjižni) slovenščini tako s sinhronega kot z diahronega gledišča. Sinhroni pogled podaja naglasne vzorce posameznih glagolskih vrst in razredov. Diahroni vidik posamezni glagolski obliki določa njeno praslovansko izhodišče. Obravnava izhaja iz knjižno jezikovnega gradiva, kije dopolnjeno z narečnim predvsem v primeru, da slednje izkazuje starejše jezikovno stanje

  • Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku od Brižinskih spomenikov do Trubarja (prispevek k zgodovinskemu narečjeslovju slovenskega jezika)

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    V članku je obravnavana sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku od Brižinskih spomenikov (972–1039) do Trubarjevega Katekizma (1550). Rekonstruirani so posamezni stadiji v spreminjanju sklanjatvenega vzorca v osrednjeslovenskih narečjih (gorenjska in dolenjska narečna baza) od alpske slovanščine do sredine 16. stoletja. S tem je natančneje osvetljena narečna cepitev osrednjeslovenskega jezikovnega prostora na ravni oblikovja

  • Predzgodovina praslovanskega naglasnega sistema v luči moskovske naglasoslovne šole

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    V prispevku je podan pregled teorije moskovske naglasoslovne šole o predzgodovini praslovanskega naglasnega sistema. Gre za enega od poskusov pojasniti oblikovanje praslovanskega naglasnega sistema iz praindoevropskega preko vmesnega prabaltoslovanskega. Moskovska teorija ima za osnovo oblikoslovni pristop, središče katerega je naglasni tip. V svoj teoretični sistem vgrajuje nekatere prvine klasičnega naglasoslovja, nadgrajuje Stangovo teorijo, p…

  • Sklanjatev in naglas samostalnikov moške o‐jevske sklanjatve v govoru vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    V članku sta obravnavana sklanjatev in naglas samostalnikov moške o‐jevske sklanjatve v krajevnem govoru vasi Jevšček pri Livku (občina Kobarid, Slovenija) nadiškega narečja slovenščine, in sicer tako s sinhronega kot z diahronega gledišča. Opisnojezikoslovni vidik podaja nabor končnic in njihovo razvrstitev na osnovo ter naglasne tipe in njihove naglasne vzorce. Zgodovinskojezikoslovni pogled določa izvor posameznih končnic in naglasnih tipov te…

  • Proto-Slavic Derivational Patterns of Secondary Imperfective Verbs

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    This article discusses Proto-Slavic derivational patterns of secondary imperfective verbs, both prefixed and unprefixed, from the Proto-Slavic synchronic point of view. Their immediate word-formational bases are prefixed and unprefixed perfective verbs; the latter being basic verbs, whereas the former are formed from unprefixed imperfective basic verbs with a prefix. The derivational patterns are presented within single classes of basic verbs, wh…

  • The methodology of identification of the different strata of recent Romanisms in Slovene

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    The article discusses the methodology of differentiation between the different strata of Romanisms in Slovene. Younger Romanisms in Slovene originate from one of the Young Romance idioms in contact with Slovene, i.e. Friulian, the Colonial Venetian dialects of Italian, and Standard Italian. Due to divergent phonetic developments a particular Romance lexeme shared by different Romance idioms can display an array of differing phonetic characteristi…

  • Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    V članku je prikazan fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku (Občina Kobarid, Slovenija) nadiškega narečja slovenščine, in sicer tako s sinhronega kot z diahronega gledišča. Opisnojezikoslovni vidik podaja nabor prvin samoglasniškega, soglasniškega in naglasnega sestava ter njihovo razvrstitev. Zgodovinskojezikoslovni pogled določa izvor posamezne prvine ter opisani fonološki sestav postavlja v širši slovenski in slovanski kontekst

  • Genetic Linguistic Classification of the South Slavic Languages

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    This article discusses the genetic linguistic classification of the South Slavic languages. It presents the formation of individual South Slavic geolects corresponding to language hierarchical gradation from original South Slavic. At an early stage, South Slavic split into West and East South Slavic; Slovenian and Central South Slavic developed from West South Slavic, and Macedonian and Bulgarian developed from East South Slavic. For each languag…

Next

No prominent works on this page.

  • Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici

    Open Access•Matej Šekli•BOOK•Zemljepisna in osebna lastna…•2008

    Monografija obravnava podsestav lastnih imen v narečnem govoru kraja Livek in njegove okolice. Lastna imena so v delu pojmovana kot posebna lastnoimenska (onomastična, proprialna) sfera jezikovnega sestava ter so analizirana z vidika etimološkega in funkcijskega imenoslovja v okviru teoretičnega jezikoslovja. Od sedmih poglavij vsako obravnava skupino zemljepisnih in osebnih lastnih imen (ledinska imena; hišna imena; krajevna, gorska in vodna ime…

  • Old Romance place names in early South Slavic and late Proto-Slavic sound changes

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Linguistica•2015

    The analysis of Old Romance geographical names in early South Slavic confirms that the majority of late Proto-Slavic sound changes were still operative in the period of the earliest Old Romance-Slavic language contacts in the Balkan Peninsula and eastern Alps from the second half of the 6th century and the beginning of the 7th century onwards. Phonetic substitutions of the type Rom. *kE, *gE → Sl. *c, *ʒ (Balk. Rom. *Kersu → Sl. *Cersъ, Balk. Rom…

  • Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v (knjižni) slovenščini

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    V članku so obravnavani odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v (knjižni) slovenščini ter pojasnjene naglasnomestne, kolikostne in tonemske značilnosti le-teh, upoštevajoč zakonitosti jezikovno zgodovinskega razvoja slovenskega naglasnega sestava. Obravnava izhaja iz teorije treh praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov Ch. S. Stanga in se tako praviloma omejuje na netvorjeno oz. z neprodukt…

  • Naglas izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- v (knjižni) slovenščini

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    V članku je obravnavan naglas (knjižno)slovenskih izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j)- tako z diahronega kot s sinhronega gledišča. Diahroni vidik podaja odražanje praslovanskih besedotvornih naglasnih tipov izsamostalniških izpeljank na *-af- v (knjižni) slovenščini, izhajajoč iz teorije praslovanskih besedotvornih naglasnih tipov V. A. Dyboja, ki temelji na teoriji praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov Ch. S. Stanga. …

  • O narečni osnovi jezika Celovškega ali Rateškega rokopisa ter o izvoru oblike seydi

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    V članku je na podlagi obravnave značilnosti glasovnega sestava jezika Celovškega ali Rateškega rokopisa (1362–90) določena njegova genetskojezikovna pripadnost, tj. narečna osnova. Nadalje je s pomočjo filološke primerjave besedila apostolske vere s starovisokonemškim izvirnikom podana tudi nova interpretacija izvora glagolske oblike seydi. Razpravi je na koncu dodana še glasovna in naglasna rekonstrukcija besedil

  • Tonemski naglasni tipi glagola v (knjižni) slovenščini

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    V članku so obravnavani tonemski naglasni tipi glagola v (knjižni) slovenščini tako s sinhronega kot z diahronega gledišča. Sinhroni pogled podaja naglasne vzorce posameznih glagolskih vrst in razredov. Diahroni vidik posamezni glagolski obliki določa njeno praslovansko izhodišče. Obravnava izhaja iz knjižno jezikovnega gradiva, kije dopolnjeno z narečnim predvsem v primeru, da slednje izkazuje starejše jezikovno stanje

  • Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku od Brižinskih spomenikov do Trubarja (prispevek k zgodovinskemu narečjeslovju slovenskega jezika)

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    V članku je obravnavana sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku od Brižinskih spomenikov (972–1039) do Trubarjevega Katekizma (1550). Rekonstruirani so posamezni stadiji v spreminjanju sklanjatvenega vzorca v osrednjeslovenskih narečjih (gorenjska in dolenjska narečna baza) od alpske slovanščine do sredine 16. stoletja. S tem je natančneje osvetljena narečna cepitev osrednjeslovenskega jezikovnega prostora na ravni oblikovja

  • Predzgodovina praslovanskega naglasnega sistema v luči moskovske naglasoslovne šole

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    V prispevku je podan pregled teorije moskovske naglasoslovne šole o predzgodovini praslovanskega naglasnega sistema. Gre za enega od poskusov pojasniti oblikovanje praslovanskega naglasnega sistema iz praindoevropskega preko vmesnega prabaltoslovanskega. Moskovska teorija ima za osnovo oblikoslovni pristop, središče katerega je naglasni tip. V svoj teoretični sistem vgrajuje nekatere prvine klasičnega naglasoslovja, nadgrajuje Stangovo teorijo, p…

  • Sklanjatev in naglas samostalnikov moške o‐jevske sklanjatve v govoru vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    V članku sta obravnavana sklanjatev in naglas samostalnikov moške o‐jevske sklanjatve v krajevnem govoru vasi Jevšček pri Livku (občina Kobarid, Slovenija) nadiškega narečja slovenščine, in sicer tako s sinhronega kot z diahronega gledišča. Opisnojezikoslovni vidik podaja nabor končnic in njihovo razvrstitev na osnovo ter naglasne tipe in njihove naglasne vzorce. Zgodovinskojezikoslovni pogled določa izvor posameznih končnic in naglasnih tipov te…

  • Proto-Slavic Derivational Patterns of Secondary Imperfective Verbs

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    This article discusses Proto-Slavic derivational patterns of secondary imperfective verbs, both prefixed and unprefixed, from the Proto-Slavic synchronic point of view. Their immediate word-formational bases are prefixed and unprefixed perfective verbs; the latter being basic verbs, whereas the former are formed from unprefixed imperfective basic verbs with a prefix. The derivational patterns are presented within single classes of basic verbs, wh…

  • The methodology of identification of the different strata of recent Romanisms in Slovene

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    The article discusses the methodology of differentiation between the different strata of Romanisms in Slovene. Younger Romanisms in Slovene originate from one of the Young Romance idioms in contact with Slovene, i.e. Friulian, the Colonial Venetian dialects of Italian, and Standard Italian. Due to divergent phonetic developments a particular Romance lexeme shared by different Romance idioms can display an array of differing phonetic characteristi…

  • Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    V članku je prikazan fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku (Občina Kobarid, Slovenija) nadiškega narečja slovenščine, in sicer tako s sinhronega kot z diahronega gledišča. Opisnojezikoslovni vidik podaja nabor prvin samoglasniškega, soglasniškega in naglasnega sestava ter njihovo razvrstitev. Zgodovinskojezikoslovni pogled določa izvor posamezne prvine ter opisani fonološki sestav postavlja v širši slovenski in slovanski kontekst

  • Genetic Linguistic Classification of the South Slavic Languages

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2015

    This article discusses the genetic linguistic classification of the South Slavic languages. It presents the formation of individual South Slavic geolects corresponding to language hierarchical gradation from original South Slavic. At an early stage, South Slavic split into West and East South Slavic; Slovenian and Central South Slavic developed from West South Slavic, and Macedonian and Bulgarian developed from East South Slavic. For each languag…

  • Rezijanščina

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Poznanskie Studia Slawistyczne•2015

    The article presents a genealogical and sociolinguistic classification of Slavic idioms, drawing on the example of Resian. Resian is an autochthonous idiom, spoken in the Resia Valley (Ital. Val Resia), which belongs to the Municipality of Resia (Rozajanski kumün, Ital. Comune di Resia) within the Province of Udine (Ital. Provincia di Udine) in Friuli–Venezia Giulia, an autonomous Italian region. The genealogical linguistics studies the genealogi…

  • Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov

    Open Access•Matej Šekli•BOOK•Tipologija lingvogenez slovanskih…•2018

    Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov obravnava nastanek slovanskih geolektov hierarhične stopnje jezika iz njihovega skupnega jezikovnega prednika, praslovanščine (do ok. 800 n. š.) preko staroslovanskih geolektov (ok. 800–1000 n. š.). Pri modeliranju lingvogenez so za vsak slovanski jezik upoštevani njegovo staroslovansko izhodišče (enotno ali neenotno) in težnja v njegovem jezikovnem spreminjanju (divergentno ali konvergentno), določene so…

  • Pomenska polja nemških izposojenk v slovenščini

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2018

    V prispevku so slovensko-nemški jezikovni stiki postavljeni v širši kontekst slovansko- -germanskih jezikovnih stikov in so prikazana pomenska polja nemških izposojenk v slovenščini. Na osnovi glasovnih značilnosti slednjih so določeni geolekt (zemljepisna razli- čica) in sociolekt (družbena različica) ter njun hronolekt (časovna različica) nemščine, iz katerega je bila posamezna beseda prevzeta v slovenščino. Glasoslovna in pomenoslovna analiza …

  • Členek med prislovom in veznikom (na gradivu jezika Brižinskih spomenikov)

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2018

    V prispevku so obravnavani členki, vezniki in prislovi v vlogi vezniških besed v jeziku Brižinskih spomenikov (zapisani v letih 972–1039), najstarejši časovni različici slovenščine. Odgovarja se na vprašanja, kdaj neka beseda nastopa v vlogi členka, kdaj v vlogi vezniške besede in kdaj postane veznik ter do katerih pomenskih sprememb pri tem prihaja. Natančneje je obravnavana tudi tipologija členkov (na gradivu sodobne knjižne slovenščine)

  • Zur Datierung der (bairisch-)alt- und mittelhochdeutschen Lehnwörter im Slowenischen

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Linguistica•2020

    Aufgrund der relativen und absoluten Chronologie der Lautveränderungen sowohl im bair. Alt- und Mittelhochdeutschen als auch im Urslawischen, Alpenslawischen und Frühslowenischen kann man für die (bair.-)ahd. und (bair.-)mhd. Lehnwörter im (dialektalen und Schrift-)Slowenischen, die die deutschen oder slawischen diagnostischen phonetischen Eigenschaften aufweisen, eine ziemlich präzise relative und absolute Chronologie der Entlehnungszeit festleg…

  • Relativna in absolutna kronologija (bavarsko)staro- in ‐srednjevisokonemških izposojenk v slovenščini

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2020

    V prispevku sta predstavljeni relativna in absolutna kronologija (bavarsko)staro- in -srednjevisokonemških izposojenk v (narečni in knjižni) slovenščini, izdelani na osnovi relativne in absolutne kronologije diagnostičnih glasovnih sprememb tako v (bavarski) stari in srednji visoki nemščini kot v slovenščini oz. njenih starejših časovnih različicah. Podane so tudi nove glasoslovne interpretacije nekaterih nemških izposojenk v slovenščini, npr. sk…

  • Makedonščina

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2020

    V prispevku je makedonščina opredeljena geneo-, tipo- in sociolingvistično. S stališča genealoškega jezikoslovja je s pomočjo relativne kronologije in zemljepisne razširjenosti relevantnih jezikovnih sprememb prikazano oblikovanje makedonščine in bolgarščine kot geolektov znotraj vzhodne južne slovanščine. Z gledišča tipološkega jezikoslovja je umeščena v kontekst balkanske jezikovne zveze. Sociolingvistični pogled pa prikaže proces standardizaci…

  • Slavic numerals in the Heiligenkreuz Codex from the third quarter of the 12th century (Heiligenkreuz OCist., Cod. 250) in the context of Alpine Slavic and Early Slovenian

    Matej Šekli•ARTICLE•Rocznik Slawistyczny•2022

  • The Origin of Friulanisms of the Type medih ‘doctor’ and lampadarih ‘chandelier’ in Dialectal Slovenian in the Slavic-Romance Contact Area in Friuli

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Studi Slavistici•2023

    The article discusses the origin of the nominal forms ending in -ih [iχ] of the type medih ‘doctor’ and lampadarih ‘chandelier’ in dialectal Slovenian on the Slovenian-Friulian language boundary. Regarding their origin, these forms represent loanwords from Friulian, where they typically end in -i (cf. Friul. mièdi ‘doctor’, lampadàri ‘chandelier’), reflecting their original Romance pre-forms MEDICU(M) and LAMPADĀRIU(M). The contribution tries to …

  • On the Genealogical Linguistic Classification of Slavic Languages and Their Dialect Macro-Areas

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Dialectologia•2023

    The contribution aims to illustrate the framework of genealogical linguistic classification of Slavic/Slavonic languages and their dialect macro-areas as mirrored in the standard comprehensive surveys presenting geographical linguistic variation of Slavic.First, the theory and the methodology of the three main branches of linguistic science are presented, viz.genealogical (or genetic) linguistics, typological linguistics, and sociolinguistics, as…

  • Izvor pripon -ar, -lj-ar in -n-ar v slovenščini

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Jezikoslovni zapiski•2023

    V prispevku je obravnavan izvor pripon -ar (kajžar, gruntar, kočar, bajtar), -lj-ar (kajžljar, kočljar, bajtljar) in -n-ar (gruntnar, kočnar, bajtnar) v narečni in knjižni slovenščini. Pripona -ar je bila namreč v slovenščino podedovana iz praslovanščine in skozi zgodovino slovenščine dodatno prevzemana iz (bavarske) stare, srednje in nove visoke nemščine, zloženi priponi -lj-ar in -n-ar pa sta v (narečno) slovenščino prišli iz (bavarske) visoke …

  • Lo sloveno

    Open Access•Matej Šekli•ARTICLE•Linguistik Online•2024

    The article offers an overview of Slovene in the region Friuli-Venezia Giulia (Friulian: Friûl-Vignesie Julie, Slovene: Furlanija – Julijska krajina, German: Friaul-Julisch Venetien) in the north-easternmost part of Italy, where Slovene is present in its historical linguistic setting alongside the Italian-Slovene national border. In fact, the presence of the Slavic linguistic element which eventually developed into Slovene in that territory dates…

Linguistics and language evolution (25 works) · Philosophy (18 works) · Linguistics, Language Diversity, and Identity (16 works) · Physics (13 works) · Linguistics (11 works) · Humanities (10 works) · Art (9 works) · History (9 works) · Slavic languages (8 works) · Linguistics and Cultural Studies (7 works)

Ethnos_APP • Open Source Project • MIT License • Frontend v2.0.0 • Privacy and Cookies • API Documentation: api.ethnos.app/docs • API Source Code: GitHub • DOI: 10.5281/zenodo.17049435 • Frontend Source Code: GitHub • DOI: 10.5281/zenodo.17050053 • cruz.rio.br • Expectantes Misericordiae