Tjaša Jakop

Biographic Data

ID911149
NAMETjaša Jakop
GIVEN NAMESTjaša
FAMILY NAMEJakop
SIGNATUREJAKOP T
AFFILIATIONSKarst Research Institute
ORCID0000-0002-1299-4431
VERIFIEDYes
TOTAL WORKS26
TOTAL CITATIONS0
WORKS AS AUTHOR26
WORKS AS EDITOR0
FIRST PUBLICATION YEAR2005
LATEST PUBLICATION YEAR2024
H-INDEX0

  • Fonološki opis govora kraja Dobovec pri Rogatcu (SLA T339)

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2024

    V prispevku je prikazan narečni govor kraja Dobovec pri Rogatcu (SLA T339), ki spada v srednještajersko narečje štajerske narečne skupine (z nekaj prehodnimi značilnostmi). Fonološki opis prikazuje osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti tega govora in je nastal na osnovi narečnega gradiva, ki ga je za Slovenski lingvistični atlas (SLA) zbral Jurij Rojs leta 1966. Gradivo je zapisano v stari Ramovševi fonetični transkripciji, zato je avt…

  • Slovenski istrski lingvistični atlas (SiLA) 1

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2024

    Suzana Todorović (1979) že več kot desetletje zelo intenzivno in sistematično raziskuje slovenska in beneška istrska narečja

  • Fonološki opis govora Slivnice pri Celju (SLA T331)

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2023

    V prispevku je prikazan krajevni govor kraja Slivnica pri Celju (SLA T331), ki spada v srednještajersko narečje štajerske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti; fonološki opis govora je podan na osnovi narečnega gradiva, ki ga je za Slovenski lingvistični atlas (SLA) zbral Ivan Potrata leta 1970. Gradivo je zapisano še v stari fonetični transkripciji, zato je avtorica za potrebe fonološkega opisa narečne odg…

  • Mednarodna znanstvena konferenca v čast akademiku Goranu Filipiju

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2023

  • Zgodbe, ki ustvarjajo prostor v zgornjem Obsotelju

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2022

  • Narečje z ljudsko glasbo in plesnim izročilom Dekanov

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2021

    .

  • Prekmurske ljudske pesmi v glasoslovni razpravi Avgusta Pavla (1909)

    Open AccessTjaša JakopARTICLETraditiones2021

    V prispevku osvetljujemo narečno podobo izbranih prekmurskih ljudskih pesmi. Jezik ljudskih pesmi navadno ni pravo narečje, je vmesna stopnja med narečjem in knjižnim jezikom (t. i. nadnarečje). Narečnosti se najbolj približajo zapisi ljudskih pesmi v fonetični pisavi. V članku bomo analizirali nekaj prekmurskih narečnih pesmi, objavljenih leta 1909 v glasoslovni razpravi Avgusta Pavla, in jih primerjali z zapisi v nadnarečni podobi

  • Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre Suzane Todorović

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2020

    /

  • Jansonova Kratka zgodovina jezikov

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2019

    .

  • Druga Mednarodna sociolingvistična konferenca (ICS-2)

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2018

    .

  • Večavtorski slovar zvonjenja in pritrkavanja

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2018

    .

  • Mednarodna konferenca Kontekstualizacija zgodovinske leksikologije maja 2017 v Helsinkih

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2018

    .

  • (Ne)Prevzetost izrazja v slovenskih narečjih (po gradivu za slovenski lingvistični atlas)

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2018

    V prispevku je obravnavano narečno besedje iz različnih pomenskih polj (‘človeško telo’, ‘sorodstvo’, ‘(kmečka) hiša’), ki je bilo zbrano za Slovenski lingvistični atlas, in sicer glede na njegovo prevzetost oz. neprevzetost. Izsledki kažejo, katero izbrano besedje je po narečjih bolj enotno in katero je bolj raznoliko, katero vsebuje več oz. manj prevzetih leksemov in zakaj

  • Prislov v srednjesavinjskem narečju

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2018

    Prispevek obravnava prislove v govoru Ložnice pri Žalcu (Slovenski lingvistični atlas – SLA, T324), ki spada v srednjesavinjsko narečje štajerske narečne skupine. Prislovi so analizirani po metodologiji, uporabljeni pri obravnavi oblikoslovja v Toporišičevi Slovenski slovnici (2000). Prislovi v ložniškem govoru so pospremljeni tudi s primerjalnim gradivom za nekatere druge zahodne štajerske govore (srednjesavinjske, zgornjesavinjske in srednješta…

  • Osma mednarodna konferenca o jezikovni raznolikosti v Evropi

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2018

    .

  • Šesti mednarodni znanstveni sestanek slovenski dialekti v stiku (2017)

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2018

    .

  • The Local Dialect of Jelšane (SLA T156) in the Southernmost Area of the Inner Carniolan Dialect

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2015

    This article presents the local dialect of the village of Jelšane. It is part of the Inner Carniolan dialect in the Littoral dialect group, which is originally a Lower Carniolan dialect overlaid with more recent Littoral features. The dialect’s phonetics and special morphological features are presented in greater detail and some examples of the lexicon typical of this border area are also given

  • Mednarodna konferenca o jezikovni raznolikosti v Evropi

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2015

    Prispevek je poročilo o 4. mednarodni konferenci o jezikovni raznolikosti v Evropi, na kateri je sodelovalo 160 jezikoslovcev in je potekala od 17. do 20. junija 2007 v Nikoziji na Cipru. Predstavljenih je 9 referatov in 3 posterski nastopi, predvsem s področja slovanskega jezikoslovja, dialektologije in sociolingvistike

  • Fonološki opis šentviškega govora

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2015

    Krajevni govor Šentvida pri Grobelnem spada v štajersko narečno skupino, natančneje v srednještajersko narečje. Zaradi podaljšanja kratkih naglašenih samoglasnikov v zadnjem ali edinem zlogu so kolikostna nasprotja odpravljena in nadomeščena s kakovostnimi; vsi naglašeni samoglasniki so torej dolgi, kratki so le nenaglašeni

  • Besedje za bratranca in sestrično v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA)

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2015

    V članku je z metodo lingvistične geografije predstavljeno besedje, ki v slovenskih narečjih poimenuje sorodstvena razmerja, in sicer tetine ali stričeve otroke. V vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA) sta v XIII. poglavju Družina tudi vprašanji št. 626 (bratranec) in št. 627 (sestrična), katerih raznoliki odgovori so prikazani na leksično‐besedotvornih kartah

  • Expressions denoting sexual organs in material for the Slovenian Linguistic Atlas in the work of Ivan Koštiál

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2015

    This article presents the dialect material connected with sexual organs that can be found in the material for Slovenski lingvistični atlas (Slovenian Linguistic Atlas) and compares it to Ivan Koštiál’s dialect expressions for male and female sexual organs that he used in his Slovenisches erotisches Idiotikon (Slovenian Erotic Dialect Dictionary), published in the journal Anthropophyteia in 1909. Because terminology connected with sexual organs is…

  • (Nad)narečna podoba slovenske ljudske pripovedne pesmi

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2015

    Prispevek nudi vpogled v jezikovno podobo slovenske ljudske pripovedne pesmi in je rezultat opravljene dialektološke analize pesmi, ki bodo vključene v nastajajočo 5. knjigo Slovenskih ljudskih pesmi. Namen prispevka je ugotoviti stopnjo ohranjenosti narečnih prvin na posameznih jezikovnih ravninah

  • Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu (SLA 324)

    Open AccessTjaša JakopARTICLEJezikoslovni zapiski2015

    Krajevni govor Ložnice pri Žalcu (Slovenski lingvistični atlas, točka št. 324) spada v štajersko narečno skupino, natančneje v srednjesavinjsko narečje. Živahna preteklost kraja in njegova lega ob glavni prometnici Celje-Ljubljana je vplivala (in še vedno vpliva) na precej hiter razvoj govora in medsebojna jezikovna prepletanja, zato prihaja do raznih nepredvidljivih dvojnic za istovrstne jezikovne pojave. Tudi dolgi samoglasniški sistem je zarad…

  • Use of dual in standard Slovene, colloquial Slovene and Slovene dialects

    Open AccessTjaša JakopARTICLELinguistica2012

    The dual is a grammatical expression of number in some languages (e.g. Slovene, Sorbian or Modern Standard Arabic) that denotes two persons or objects. In modern Indo-European languages, the dual is an archaism and one that has been preserved only in a small number of Slavonic languages: in Slovene, Upper and Lower Sorbian and Cassubian; in other Indo-European languages the dual has been replaced by the plural. This paper will present this specif…

  • The Influence of the Grammatical Category of Number on Neuter Nouns in Slovene Dialects

    Tjaša JakopARTICLEDialectologia et Geolinguistica2009

    This paper discusses the gender changes that can take place in neuter nouns in Slovene dialects on the basis of number (singular, plural and dual). Using linguistic geography methods and material collected for the ongoing ‘Slovene Linguistic Atlas’ (SLA), the forms of a selected neuter noun are presented on three linguistic maps, which show the geographical spread of the gender changes. The paper also draws a comparison with earlier syntheses of …