Filip Čuček
Dados Biográficos
| ID | 9315070 |
|---|---|
| NOME | Filip Čuček |
| PRENOMES | Filip |
| SOBRENOME | Čuček |
| ASSINATURA | ČUČEK F |
| AFILIAÇÕES | Institute of Contemporary History |
| ORCID | 0009-0008-8564-3027 |
| VERIFICADO | Sim |
| TOTAL DE OBRAS | 12 |
| TOTAL DE CITAÇÕES | 0 |
| OBRAS COMO AUTOR | 12 |
| OBRAS COMO EDITOR | 0 |
| PRIMEIRO ANO DE PUBLICAÇÃO | 2016 |
| ANO MAIS RECENTE DE PUBLICAÇÃO | 2025 |
| ÍNDICE H | 0 |
Uravnali so skoraj vse reke na Zgornjem in Srednjem Štajerskem, pustili so pa reke na Spodnjem Štajerskem, /.../ da divjajo /.../ in delajo neprecenljivo škodo«. Regulacija Savinje med Prihovo in Levc…
Since the start of the 19th century, the district office of Celje faced frequent flooding of the river Savinja and its tributaries, caused by snowmelt and heavy rainfall. However, during the first half of the century, the river regulation activities were somewhat inconsistent and slow. After the disastrous flood of 1851, more serious attempts were finally made to regulate the “mountain” river. Nevertheless, until the middle of the 1870s, when the…
Ako bi tekla Savinja ali Voglajna blizu Gradca, bili bi že davno z deželnim denarjem regulirani.« Reka Savinja, poplave in regulacije konec 19. stoletja
Due to snowmelt and heavy rainfalls, the “mountainous” river Savinja was prone to flooding. The first serious attempts at regulating it started in the early 19th century and more systematically in the second half of the century. After the first extensive regulation between Mozirje (Prihova) and Levec (1876–1893), the riverbed was straightened, and the flow accelerated. The river also became faster in its lower part, carrying sediments all the way…
Bivša Avstrija ni imela nobenega smisla, da bi v dolgih stoletjih svoje vlade vodo zravnavala, /.../ ker je bila zaposlena povsod drugod, le pri nas po možnosti malo.«
Reka Drava je v preteklosti povzročala številne preglavice v svoji bližnji (in tudi širši) okolici. V skladu z državno politiko so že sredi 60. let potekale polemike glede plovnosti večjih ladij na reki Dravi vse do Maribora. Toda ideja je bila kmalu opuščena, saj je bilo pomembneje zaščititi bregove, posesti in predvsem prebivalce ob reki. S prvimi regulacijami so začeli v 70. letih 19. stoletja v Spodnjem Dupleku, dela pa nadaljevali proti Loki…
Vojaški samomori v Avstriji od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne (z nekaj slovenskimi primeri)
V prispevku avtor analizira samomore v avstrijski vojski od druge polovice 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne. Za razliko od Prusije, ki je podatke glede vojaških samomorov objavljala že od konca 18. stoletja, imamo za Avstrijo prve analitične podatke šele sredi 19. stoletja. Do preloma stoletja je več avtorjev analiziralo samomore v avstrijski vojski, vsi so si pa bili enotni, da je bila Avstrija v številu samomorov v evropskem vrhu. A …
Že v naprej je natančno preračunana vsaka možnost, kjer bi se dal v zadnjem hipu ujeti še kak košček slovenske zemlje.« Delovanje mednarodne razmejitvene komisije na Štajerskem v letih 1920–23
V razpravi avtor analizira delovanje razmejitvene komisije na Štajerskem v letih 1920–23. Potem ko je senžermenska mirovna pogodba julija 1920 postala pravnomočna, je bila dva tedna kasneje v Parizu imenovana posebna mednarodna razmejitvena komisija, ki je imela nalogo, da na terenu definitivno določi mejo. V skladu s pogodbo je morala izdelati plan dela in določiti mejo, sporna območja pa markirati in definirati na terenu. Komisija je vodila, or…
Ivan Dečko in njegov zadnji deželnozborski mandat
Avtor v prispevku analizira deželnozborske nastope spodnještajerskega poslanca Ivana Dečka v njegovem zadnjem mandatu (1902-1907). Kljub temu, da slovenski strani (na deželno- in državnozborski ravni) ni uspelo zmagati v mestu (najbližje zmagi so bili leta 1901), so celjski Nemci z vse večjim strahom spremljali slovenski nacionalni prodor. A mestni očetje se nikakor niso želeli ukloniti slovenskim zahtevam po gimnaziji znotraj mestnega teritorija…
Volkovi in hijene«
V prispevku avtor analizira prevratno dobo na Spodnjem Štajerskem (predvsem na »ogroženih« območjih) skozi prizmo primerov obračuna s spodnještajerskim nemštvom. Nemci so bili z nastankom nove države prestrašeni, odpuščanja številnih nemških javnih uslužbencev so bila tako rekoč na dnevnem redu, na drugi strani pa je slovenska stran evforično krenila v nove čase. Dogodki, ki so sledili, so širili sovraštvo do nemštva (in tudi strah pred njimi), m…
Ivan Dečko v deželnem zboru v svojem prvem mandatu (1890–96)
Avtor v prispevku analizira deželnozborske nastope spodnještajerskega poslanca Ivana Dečka v njegovem prvem mandatu (1890-96). Leta 1885 se je Dečko iz Maribora preselil v Celje, se zaposlil v Sernečevi odvetniški pisarni in vidno pospešil slovenski »prodor« v mestu ob Savinji. S premišljeno taktiko je nastopil tudi na deželnozborski ravni, ko je leta 1890 postal poslanec štajerskega deželnega zbora v ljutomerski kmečki kuriji. S svojimi deželnoz…
Spodnještajerski deželnozborski nemški poslanci mestne in kmečke kurije 1848–1918
V prispevku avtor analizira spodnještajerske deželnozborske nemške poslance (mestne in kmečke kurije) v letih 1848/61-1918. Po obnovi ustavnega življenja leta 1861 se je ob slovenski stran(k)i (stranki v predmodernem smislu), ki si je prizadevala za jezikovno in nacionalno enakopravnost, oblikovala tudi nemška »ustavoverna« stran(ka). Nacionalno vprašanje je vse bolj prodiralo na avstrijski politični parket. Če so prve volitve še minile brez prev…
Izvršilna oblast na Slovenskem pred zlomom dvojne monarhije
V (cislajtanskih) deželah, kjer so prebivali Slovenci, je bilo mesto deželnega predsednika (z izjemo Slovencem naklonjenega Andreja Winklerja na Kranjskem med leti 1880-92) vse do razpada monarhije v nemških (oziroma v Primorju v italijanskih) rokah. Podobno je bilo z avtonomno deželno oblastjo; zgolj Kranjska, ki jo je Taaffejeva vlada priznala za edino večinsko slovensko deželo, je imela od 80. let naprej slovensko večino v deželnem zboru, od l…
Pregled slovenskih političnih taborov pred nastankom modernih političnih strank
V razpravi avtor obravnava organizacijo slovenskih političnih taborov v drugi polovici 19. stoletja, v času, ki še ni poznal moderne politične »infrastrukture« oziroma klasičnega strankarstva. V letih marčne revolucije se je politika osredinila v deželnih zborih in v državnem zboru, na drugi strani pa tudi v časnikih in časopisih. Po obnovi ustavnega življenja sta se v slovenski politiki izoblikovala dva politična tabora: tabor, ki je zagovarjal …
K problematiki štajersko-hrvaške dravske meje konec 18. stol
On the basis of the archival materials the author focuses on the Styrian-Croatian border river Drava (between Ormož and Središče) at the end of the 18th century, when (due to the river bed changes) the competent authorities under Maria Theresa and Joseph II started to focus on the consequent border disputes. After the massive floods of the river Drava in the 18th century, the border residents who suffered damages (on the Styrian side) complained …
Sem obras proeminentes nesta página.
K problematiki štajersko-hrvaške dravske meje konec 18. stol
On the basis of the archival materials the author focuses on the Styrian-Croatian border river Drava (between Ormož and Središče) at the end of the 18th century, when (due to the river bed changes) the competent authorities under Maria Theresa and Joseph II started to focus on the consequent border disputes. After the massive floods of the river Drava in the 18th century, the border residents who suffered damages (on the Styrian side) complained …
Pregled slovenskih političnih taborov pred nastankom modernih političnih strank
V razpravi avtor obravnava organizacijo slovenskih političnih taborov v drugi polovici 19. stoletja, v času, ki še ni poznal moderne politične »infrastrukture« oziroma klasičnega strankarstva. V letih marčne revolucije se je politika osredinila v deželnih zborih in v državnem zboru, na drugi strani pa tudi v časnikih in časopisih. Po obnovi ustavnega življenja sta se v slovenski politiki izoblikovala dva politična tabora: tabor, ki je zagovarjal …
Izvršilna oblast na Slovenskem pred zlomom dvojne monarhije
V (cislajtanskih) deželah, kjer so prebivali Slovenci, je bilo mesto deželnega predsednika (z izjemo Slovencem naklonjenega Andreja Winklerja na Kranjskem med leti 1880-92) vse do razpada monarhije v nemških (oziroma v Primorju v italijanskih) rokah. Podobno je bilo z avtonomno deželno oblastjo; zgolj Kranjska, ki jo je Taaffejeva vlada priznala za edino večinsko slovensko deželo, je imela od 80. let naprej slovensko večino v deželnem zboru, od l…
Ivan Dečko v deželnem zboru v svojem prvem mandatu (1890–96)
Avtor v prispevku analizira deželnozborske nastope spodnještajerskega poslanca Ivana Dečka v njegovem prvem mandatu (1890-96). Leta 1885 se je Dečko iz Maribora preselil v Celje, se zaposlil v Sernečevi odvetniški pisarni in vidno pospešil slovenski »prodor« v mestu ob Savinji. S premišljeno taktiko je nastopil tudi na deželnozborski ravni, ko je leta 1890 postal poslanec štajerskega deželnega zbora v ljutomerski kmečki kuriji. S svojimi deželnoz…
Spodnještajerski deželnozborski nemški poslanci mestne in kmečke kurije 1848–1918
V prispevku avtor analizira spodnještajerske deželnozborske nemške poslance (mestne in kmečke kurije) v letih 1848/61-1918. Po obnovi ustavnega življenja leta 1861 se je ob slovenski stran(k)i (stranki v predmodernem smislu), ki si je prizadevala za jezikovno in nacionalno enakopravnost, oblikovala tudi nemška »ustavoverna« stran(ka). Nacionalno vprašanje je vse bolj prodiralo na avstrijski politični parket. Če so prve volitve še minile brez prev…
Volkovi in hijene«
V prispevku avtor analizira prevratno dobo na Spodnjem Štajerskem (predvsem na »ogroženih« območjih) skozi prizmo primerov obračuna s spodnještajerskim nemštvom. Nemci so bili z nastankom nove države prestrašeni, odpuščanja številnih nemških javnih uslužbencev so bila tako rekoč na dnevnem redu, na drugi strani pa je slovenska stran evforično krenila v nove čase. Dogodki, ki so sledili, so širili sovraštvo do nemštva (in tudi strah pred njimi), m…
Ivan Dečko in njegov zadnji deželnozborski mandat
Avtor v prispevku analizira deželnozborske nastope spodnještajerskega poslanca Ivana Dečka v njegovem zadnjem mandatu (1902-1907). Kljub temu, da slovenski strani (na deželno- in državnozborski ravni) ni uspelo zmagati v mestu (najbližje zmagi so bili leta 1901), so celjski Nemci z vse večjim strahom spremljali slovenski nacionalni prodor. A mestni očetje se nikakor niso želeli ukloniti slovenskim zahtevam po gimnaziji znotraj mestnega teritorija…
Bivša Avstrija ni imela nobenega smisla, da bi v dolgih stoletjih svoje vlade vodo zravnavala, /.../ ker je bila zaposlena povsod drugod, le pri nas po možnosti malo.«
Reka Drava je v preteklosti povzročala številne preglavice v svoji bližnji (in tudi širši) okolici. V skladu z državno politiko so že sredi 60. let potekale polemike glede plovnosti večjih ladij na reki Dravi vse do Maribora. Toda ideja je bila kmalu opuščena, saj je bilo pomembneje zaščititi bregove, posesti in predvsem prebivalce ob reki. S prvimi regulacijami so začeli v 70. letih 19. stoletja v Spodnjem Dupleku, dela pa nadaljevali proti Loki…
Vojaški samomori v Avstriji od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne (z nekaj slovenskimi primeri)
V prispevku avtor analizira samomore v avstrijski vojski od druge polovice 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne. Za razliko od Prusije, ki je podatke glede vojaških samomorov objavljala že od konca 18. stoletja, imamo za Avstrijo prve analitične podatke šele sredi 19. stoletja. Do preloma stoletja je več avtorjev analiziralo samomore v avstrijski vojski, vsi so si pa bili enotni, da je bila Avstrija v številu samomorov v evropskem vrhu. A …
Že v naprej je natančno preračunana vsaka možnost, kjer bi se dal v zadnjem hipu ujeti še kak košček slovenske zemlje.« Delovanje mednarodne razmejitvene komisije na Štajerskem v letih 1920–23
V razpravi avtor analizira delovanje razmejitvene komisije na Štajerskem v letih 1920–23. Potem ko je senžermenska mirovna pogodba julija 1920 postala pravnomočna, je bila dva tedna kasneje v Parizu imenovana posebna mednarodna razmejitvena komisija, ki je imela nalogo, da na terenu definitivno določi mejo. V skladu s pogodbo je morala izdelati plan dela in določiti mejo, sporna območja pa markirati in definirati na terenu. Komisija je vodila, or…
Ako bi tekla Savinja ali Voglajna blizu Gradca, bili bi že davno z deželnim denarjem regulirani.« Reka Savinja, poplave in regulacije konec 19. stoletja
Due to snowmelt and heavy rainfalls, the “mountainous” river Savinja was prone to flooding. The first serious attempts at regulating it started in the early 19th century and more systematically in the second half of the century. After the first extensive regulation between Mozirje (Prihova) and Levec (1876–1893), the riverbed was straightened, and the flow accelerated. The river also became faster in its lower part, carrying sediments all the way…
Uravnali so skoraj vse reke na Zgornjem in Srednjem Štajerskem, pustili so pa reke na Spodnjem Štajerskem, /.../ da divjajo /.../ in delajo neprecenljivo škodo«. Regulacija Savinje med Prihovo in Levc…
Since the start of the 19th century, the district office of Celje faced frequent flooding of the river Savinja and its tributaries, caused by snowmelt and heavy rainfall. However, during the first half of the century, the river regulation activities were somewhat inconsistent and slow. After the disastrous flood of 1851, more serious attempts were finally made to regulate the “mountain” river. Nevertheless, until the middle of the 1870s, when the…
Humanities (10 obras) · Physics (10 obras) · Eastern European Communism and Reforms (7 obras) · Art (6 obras) · Balkan and Eastern European Studies (5 obras) · Philosophy (5 obras) · Political science (4 obras) · Central European national history (3 obras) · Historical Geopolitical and Social Dynamics (2 obras) · Linguistics and language evolution (2 obras)