Katarina Bogunović Hočevar
Biographic Data
| ID | 7340548 |
|---|---|
| NAME | Katarina Bogunović Hočevar |
| GIVEN NAMES | Katarina Bogunović |
| FAMILY NAME | Hočevar |
| SIGNATURE | HOČEVAR K B |
| AFFILIATIONS | University of Ljubljana |
| VERIFIED | No |
| TOTAL WORKS | 12 |
| TOTAL CITATIONS | 0 |
| AUTHOR COUNT | 12 |
| EDITOR COUNT | 0 |
| FIRST PUBLICATION YEAR | 2005 |
| LATEST PUBLICATION YEAR | 2023 |
| H-INDEX | 0 |
Med odrom in zaodrjem: Prva leta delovanja povojne Opere Narodnega gledališča v Ljubljani (1918–1922)
Razprava osvetljuje prva leta delovanja Opere Narodnega gledališča v Ljubljani po prvi svetovni vojni. Na osnovi obstoječih virov delno rekonstruira organizacijski in umetniški ustroj ustanove. Zaradi pomanjkanja primarnih virov oz. dokumentacije, ki bi razkrila notranje delovanje opernega ansambla, se naslanja na dnevnokritiška pričevanja glasbenih protagonistov takratnega časa
Beethoven’s Symphonies in the Musical Life of Nineteenth-Century Laibach
Nineteenth-century concert life in Laibach (Ljubljana), capital of the Habsburg Carniola, was shaped and led by the local Philharmonic Society. Until the establishment of the Musical Society in 1872, it was the only musical institution in Carniola. Even after the establishment of the Musical Society, the Philharmonics remained the principal and representative leader of concert life. In the mid-nineteenth century, the main European centers had the…
Marija Klobčar. Poslušajte štimo mojo: Potujoči pevci na Slovenskem. Ljubljana: Založba ZRC, 2020
Ljubljanska Opera med obema vojnama: Moderna režija in njeni protagonisti
Raziskovanje ljubljanske Opere odpira opazovanje različnih področij delovanja te ustanove – umetniškega, organizacijskega in nenazadnje družbenega –, ki se v soodvisnosti vzajemno prepletajo in vplivajo na temeljno poslanstvo umetniškega zavoda – uprizarjanje glasbenogledališkega dela ter v širši perspektivi posredovanje in etabliranje umetnostnih teženj operne hiše. Pričujoči prispevek osvetljuje čas ljubljanske Opere med obema vojnama, v ospred…
The Slovenian Philharmonic after the Second World War – From Ideology and Professional Disputes to Art
Alongside the previously formed aspirations of the Slovenian music scene, the post-war period brought new opportunities and challenges. Immediately after its founding, the newly established Slovenian Philharmonic began to realise the idea of collectivism. Soon after its affirmation, however, it started to shift away from this ideal and seek a path towards a firmer programme policy. On this path, it also had to overcome certain (sometimes well-int…
Klavirska dela Janka Ravnika objavljena v Novih akordih
Janko Ravnik je ob svojem prihodu na slovensko glasbeno prizorišče veljal (ob Kogoju) za obetavno skladateljsko osebnost. Posebno pozornost so v Novih akordih pritegnila njegova klavirska dela, ki so po mnenju takratne kritike odpirala novo poglavje slovenske klavirske tvornosti. Razprava razgrinja kompozicijski ustroj posameznih skladb objavljenih v Novih akordih ter iz le-teh izpelje značilnosti skladateljeve poetike zgodnih klavirskih del
Odmevi evropskih tendenc v ustvarjalnosti Janka Ravnika
Doktorska disertacija Odmevi evropskih tendenc
Romantika kot glasbenozgodovinsko obdobje - med zakoreninjenostjo in negotovostjo
Razprava skuša pokazati, kako novejši muzikološki diskurz opredeljuje in definira pojem romantika kot oznako za glasbenozgodovinsko obdobje
Estetika fragmenta kot ključ za razumevanje Schumannove Hausmusik
Schumannova glasba – predvsem tista, ki je nastala nekako do leta 1840 – velja danes za paradigmo romantične glasbene umetnosti. Skladateljevo navdušenje nad sočasno romantično literaturo ni ostalo zgolj na ravni recepcije in posameznih literarnih poskusov, temveč je močno zaznamovalo tudi njegovo glasbeno poetiko. Ta pa brez poznavanja estetike (literarnega) fragmenta ostaja zgolj področje številnih interpretativnih vrzeli
Refleksija ob pojmu romantika v glasbi
Zdi se, da je raba pojma romantična glasba ali glasbena romantika v vsakodnevni govorici že tako močno zakoreninjena in samoumevna, da se ponovno preverjanje pomena na videz kaže kot nepotrebno. Pretres nekaterih razprav sodobnega muzikološkega diskurza pa kaže povsem drugačno podobo: opredelitve pojma in pristopi pri tem so si tako zelo različni, da se zdi kakršna koli dokončna definicija pojma nemogoča. Toda iskanja bistva in legitimnih vzrokov…
A Fragment to the Genre of the Piano Piece: Its ‘Real’ Beginning in the Slovene Musical Literature
In spite of its small quantity, in its own way the piano opus of Janko Ravnik marked the history of Slovene piano music. Particularly with his early piano works, Ravnik opened up new dimensions in Slovene pianistic creativity. Addressing question as to whether we can speak of his piano compositions as the beginning of the piano piece in Slovenia, the present article seeks an answer on two levels: the compositional-technical and reception
Recepcija Ravnikovega glasbenega delovanja v slovenski glasbeni publicistiki
Janko Ravnik je slovensko glasbeno javnost opozoril nase v 20-tih letih 20. stoletja, ko so izšle njegove prve skladbe pri Novih akordih. Po zaključenem študiju klavirja v Pragi se je domačemu občinstvu predstavil ne le kot pianist temveč – zanimivo – tudi kot skladatelj. Njegovi prvenci so s strani takratne kritike doživeli izjemen uspeh; duh pozne romantike če že ne modernizma, ki je bil Novim akordom, edini slovenski glasbeni reviji na začetku…
No prominent works on this page.
Recepcija Ravnikovega glasbenega delovanja v slovenski glasbeni publicistiki
Janko Ravnik je slovensko glasbeno javnost opozoril nase v 20-tih letih 20. stoletja, ko so izšle njegove prve skladbe pri Novih akordih. Po zaključenem študiju klavirja v Pragi se je domačemu občinstvu predstavil ne le kot pianist temveč – zanimivo – tudi kot skladatelj. Njegovi prvenci so s strani takratne kritike doživeli izjemen uspeh; duh pozne romantike če že ne modernizma, ki je bil Novim akordom, edini slovenski glasbeni reviji na začetku…
A Fragment to the Genre of the Piano Piece: Its ‘Real’ Beginning in the Slovene Musical Literature
In spite of its small quantity, in its own way the piano opus of Janko Ravnik marked the history of Slovene piano music. Particularly with his early piano works, Ravnik opened up new dimensions in Slovene pianistic creativity. Addressing question as to whether we can speak of his piano compositions as the beginning of the piano piece in Slovenia, the present article seeks an answer on two levels: the compositional-technical and reception
Estetika fragmenta kot ključ za razumevanje Schumannove Hausmusik
Schumannova glasba – predvsem tista, ki je nastala nekako do leta 1840 – velja danes za paradigmo romantične glasbene umetnosti. Skladateljevo navdušenje nad sočasno romantično literaturo ni ostalo zgolj na ravni recepcije in posameznih literarnih poskusov, temveč je močno zaznamovalo tudi njegovo glasbeno poetiko. Ta pa brez poznavanja estetike (literarnega) fragmenta ostaja zgolj področje številnih interpretativnih vrzeli
Refleksija ob pojmu romantika v glasbi
Zdi se, da je raba pojma romantična glasba ali glasbena romantika v vsakodnevni govorici že tako močno zakoreninjena in samoumevna, da se ponovno preverjanje pomena na videz kaže kot nepotrebno. Pretres nekaterih razprav sodobnega muzikološkega diskurza pa kaže povsem drugačno podobo: opredelitve pojma in pristopi pri tem so si tako zelo različni, da se zdi kakršna koli dokončna definicija pojma nemogoča. Toda iskanja bistva in legitimnih vzrokov…
Romantika kot glasbenozgodovinsko obdobje - med zakoreninjenostjo in negotovostjo
Razprava skuša pokazati, kako novejši muzikološki diskurz opredeljuje in definira pojem romantika kot oznako za glasbenozgodovinsko obdobje
Klavirska dela Janka Ravnika objavljena v Novih akordih
Janko Ravnik je ob svojem prihodu na slovensko glasbeno prizorišče veljal (ob Kogoju) za obetavno skladateljsko osebnost. Posebno pozornost so v Novih akordih pritegnila njegova klavirska dela, ki so po mnenju takratne kritike odpirala novo poglavje slovenske klavirske tvornosti. Razprava razgrinja kompozicijski ustroj posameznih skladb objavljenih v Novih akordih ter iz le-teh izpelje značilnosti skladateljeve poetike zgodnih klavirskih del
Odmevi evropskih tendenc v ustvarjalnosti Janka Ravnika
Doktorska disertacija Odmevi evropskih tendenc
The Slovenian Philharmonic after the Second World War – From Ideology and Professional Disputes to Art
Alongside the previously formed aspirations of the Slovenian music scene, the post-war period brought new opportunities and challenges. Immediately after its founding, the newly established Slovenian Philharmonic began to realise the idea of collectivism. Soon after its affirmation, however, it started to shift away from this ideal and seek a path towards a firmer programme policy. On this path, it also had to overcome certain (sometimes well-int…
Ljubljanska Opera med obema vojnama: Moderna režija in njeni protagonisti
Raziskovanje ljubljanske Opere odpira opazovanje različnih področij delovanja te ustanove – umetniškega, organizacijskega in nenazadnje družbenega –, ki se v soodvisnosti vzajemno prepletajo in vplivajo na temeljno poslanstvo umetniškega zavoda – uprizarjanje glasbenogledališkega dela ter v širši perspektivi posredovanje in etabliranje umetnostnih teženj operne hiše. Pričujoči prispevek osvetljuje čas ljubljanske Opere med obema vojnama, v ospred…
Beethoven’s Symphonies in the Musical Life of Nineteenth-Century Laibach
Nineteenth-century concert life in Laibach (Ljubljana), capital of the Habsburg Carniola, was shaped and led by the local Philharmonic Society. Until the establishment of the Musical Society in 1872, it was the only musical institution in Carniola. Even after the establishment of the Musical Society, the Philharmonics remained the principal and representative leader of concert life. In the mid-nineteenth century, the main European centers had the…
Marija Klobčar. Poslušajte štimo mojo: Potujoči pevci na Slovenskem. Ljubljana: Založba ZRC, 2020
Med odrom in zaodrjem: Prva leta delovanja povojne Opere Narodnega gledališča v Ljubljani (1918–1922)
Razprava osvetljuje prva leta delovanja Opere Narodnega gledališča v Ljubljani po prvi svetovni vojni. Na osnovi obstoječih virov delno rekonstruira organizacijski in umetniški ustroj ustanove. Zaradi pomanjkanja primarnih virov oz. dokumentacije, ki bi razkrila notranje delovanje opernega ansambla, se naslanja na dnevnokritiška pričevanja glasbenih protagonistov takratnega časa
Art (10 works) · Diverse Musicological Studies (10 works) · Eastern European Communism and Reforms (6 works) · Humanities (5 works) · Physics (5 works) · Balkan and Eastern European Studies (4 works) · European Cultural and National Identity (4 works) · Art history (3 works) · Musicology and Musical Analysis (3 works) · Aesthetics (2 works)